Ministrstvo za zdravje je iz predloga zakona o zdravstvenem varstvu pred časom umaknilo določbo o samoplačevanju zdravstvenih zapletov kot posledice necepljenja, a pripravljajo nov sveženj ukrepov, s katerimi bodo poskušali prepričati vse tiste, ki izkazujejo nezaupanje v sistematično cepljenje svojih otrok.

Nas lahko doleti epidemija?

Kako se bodo dokončno spopadli s perečo problematiko, še ni znano, zdravstvena stroka pa glasno opozarja na vse večjo možnost epidemije, s kakršno se spopadajo že v številnih evropskih državah. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je največ obolelih za ošpicami v Romuniji (od septembra 2016 že več kot 4000 zbolelih, tudi 19 primerov smrti), izbruhe pa beležijo tudi v Italiji (od začetka leta 2017 že 1500 prijavljenih primerov ošpic, med njimi 131 primerov pri zdravstvenih delavcih), Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Belgiji, na Češkem, Madžarskem, Danskem, Portugalskem, v Franciji, Španiji, na Švedskem. In glede na zadnje podatke ni izključena epidemija niti v nekoč varni in precepljeni Sloveniji, kajti delež cepljenih je vsako leto za odstotek manjši, največje nezaupanje pa gre opaziti v prestolnici. Leta 2015 je bila namreč precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v Ljubljani namreč manj kot 90-odstotna, kar pomeni, da kolektivna imunost ni več zagotovljena.



Zakaj strahovi?

Od kod izvira takšen dvom o sistematičnem cepljenju, smo povprašali dr. Marto Grgič Vitek z NIJZ: »Morda je razlog to, da gre za živo oslabljeno cepivo, ki ima lahko nekoliko večkrat neželene učinke po cepljenju, predvsem lokalne reakcije, včasih pa tudi povišano telesno temperature in blag izpuščaj. Veliko škode je bilo povzročene tudi s člankom objavljenim v ugledni medicinski reviji Lancet, ki je povezoval cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z avtizmom. Članek je bil kasneje umaknjen, avtor pa je izgubil licence, ker je šlo za ponarejanje podatkov.«

Kot rečeno, se lahko posledice zavračanja cepljenja izkažejo tudi v izbruhu epidemij in nazadovanja v smislu kolektivne zdravstvene varnosti: »Lahko da se bomo spet začeli v večji meri srečevati z nekaterimi nalezljivimi boleznimi, ki smo jih nekaj desetletij videli redko ali nikoli. Nasprotniki cepljenja običajno ne nasprotujejo samo enemu cepivu, temveč kateremu koli.«



Pred potovanjem v tujino se zaščitite

Pred prihajajočimi prazniki tako vse kaže, da bodo morali popotniki – pa niti ne samo tisti, ki potujejo v eksotične dežele, temveč tudi tisti, ki bodo obiskali zgolj katero od sosednjih držav – na seznam tveganj dodati tudi ošpice, se strinja sogovornica: »Da, ošpice so zelo nalezljive in oseba, ki ni zaščitena, bo ob stiku z bolnikom najverjetneje zbolela.« Znaki okužbe so povišana telesna temperatura, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic in pojav značilnega izpuščaja na koži. Med težjimi zapleti je najpogostejša pljučnica, lahko se pojavi tudi vnetje osrednjega živčevja.Kako vemo, ali smo proti ošpicam zaščiteni? Ali smo torej odrasli, ki smo bili v otroštvu cepljeni, še vedno varni pred boleznijo? Dr. Grgič Vitek odgovarja: »Oseba, ki je bila dvakrat cepljena ali ima laboratorijsko dokazano zaščiten nivo protiteles, je praviloma zaščitena proti ošpicam. Dodatni odmerki niso predvideni.«

A ne le proti ošpicam, pred potovanjem v tujino se je treba pozanimati o vseh nalezljivih tegobah, ki morebiti pretijo na naši destinaciji, in se pravočasno pozanimati o potrebni zaščiti, svetuje sogovornica: »Potnikom priporočamo, da se v ambulanti za potnike oglasijo vsaj mesec dni pred potovanjem.«

Če torej načrtujete poletni oddih, je zdaj pravi čas, da svoje zdravje in bližnje zavarujete s potrebnimi ukrepi.