Kot piše Mojca Zorko za STA, analize tal kažejo, da je vrhniško področje precej onesnaženo, a to ni le posledica nedavnega požara v podjetju Kemis, kjer je bilo shranjenih 1500. Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Agencije RS za okolje (Arso) in direkcije za vode so predstavili podrobne rezultate vpliva požara na okolje, predvsem na tla in vode. Tla naj bi bila primerna za vrtnarjenje in za pridelavo hrane, varna je tudi voda iz pipe. Peter Otorepec z NIJZ sicer pravi, da je treba počakati še na analize uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki analizira vzorce krme in nekaterih kmetijskih proizvodov.



S strani prebivalcev je mogoče slišati vse mogoče, najbolj odmevna je prisotnost prepovedanega herbicida atrazin v potoku Tojnica in rakotvornega stirena v zemlji. Kot je na svojem Facebook profilu zapisal dr. Gorazd Janez Pretnar, ekolog, sumi, da je gorel herbicid Axiom AT, torej kombiniran herbicid, ki vsebuje z analizami najdeni snovi, atrazin in flufenacet. Oba se uvrščata med hormonske motilce, ki so v Sloveniji prepovedani, zato se postavlja vprašanje, kaj je pravi vir prepovedanih snovi? Rezultati analize bodo pokazali tudi morebitno prisotnost dioksinov in furanov, to so po besedah kemika Tomaža Ogrina z Instituta Jožef Stefan najbolj strupene snovi, ki se akumulirajo v telesu.



Vzorčenje zemlje na dveh različnih globinah, do dva in do 20 centimetrov, je pokazalo primerljivo onesnaženje na obeh globinah. Onesnaženje je torej prisotno že dalj časa, na vrhniškem območju je dolgo delovala usnjarska industrija Vrhnika, kar je na okolju pustilo posledice. A meritve iz potoka Tojnice kažejo, da so pesticidi v vodi izključno posledica požara, v upravi za varno hrano so zatrdili, da »je glede na najdene vrednosti v onesnaženem vodnem telesu, kjer govorimo o več tisočkrat večjih koncentracijah, jasno, da prisotnost snovi v vodi ni posledica kmetijske rabe." Generalni direktor Arsa Joško Knez pa je na novinarski konferenci navedel, da ugotovljeno onesnaženje s pesticidom atrazin dokazuje, da kljub že 14-letni prepovedi njegove uporabe še vedno deluje črni trg, kar je zaskrbljujoče. Knez je še poudaril, da je okoljevarstveno dovoljenje Kemisu omogočalo hranjenje vseh nevarnih odpadkov z izjemo radioaktivnih in eksplozivnih snovi. Knez je izrazil prepričanje, da je Kemis sledil dovoljenju in ni prišlo do radioaktivnega onesnaženja. Kljub temu bo Arso po besedah Kneza razmislil tudi o vzorčenju, s katerim bi preverili morebitno prisotnost radioaktivnih snovi. Direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar je na novinarski konferenci pojasnil, da je bila pri onesnaženju potoka Tojnica največja težava oljna gošča, ki je povzročila izumrtje potoka v dolžini 800 metrov od Kemisa do izliva v reko Ljubljanico. Zaradi ustreznega ukrepanja se gošča po njegovih besedah ni izlila v Ljubljanico, iz potoka pa so jo odstranili približno 70 kubičnih metrov. Na vprašanje, kdaj bo Tojnica spet živa, je Turšičeva odgovorila, da je vse odvisno od ekosistema v potoku pred onesnaženjem. Po njenih besedah so na enem od vzorčnih mest že našli žive ribice.



A zatakne se pri odgovornosti, to je pač najtežje prevzeti. Po poročanju portala pozareport.si, direktor Kemisa, Emil Nanut, marsikaj prikriva. Med požarom je celo zgorela računalniška soba, kjer so hranili podatke o vseh zalogah odpadkov, ki so bile na posestvu. Teh podatkov sedaj ni, zato je vprašanje, koliko škodljivih in celo prepovedanih snovi je v požaru dejansko zgorelo. Kar se zalog tiče, so bili postopki že prej sumljivi, stvari niti pred nesrečo niso bile transparentne in zakonite. Kemis in krovno podjetje Gorenje sicer obljubljajo, da bodo posledice po svojih najboljših močeh kmalu pomagali odpraviti. Župan Vrhnike Stojan Jakin je zaskrbljen. Meni, da se država pri požaru ni odzvala na pravi način: "Nikakor ni mogoče krivde naprtiti zgolj Arsu. Predvsem upam, da bo požar v Kemisu dobra šola za državo, da bo sprejela ali dopolnila protokole ukrepanja v takšnih nesrečah. Poleg tega zgolj podatki brez razlage nimajo vrednosti."