Osebna izpoved

Odločila sem se, da se bom borila

Na koga se obrniti, ko potrebujemo pomoč? Zgodba posameznice, ki se je srečala z nasiljem v partnerskem odnosu, je pretresljiv primer slabotnega sistema, ki kaže na to, da se ne gre zanašati na institucije, temveč prej na skupnost in lastno iznajdljivost.

Izolacija 

»Od nekdaj sem bila močna ženska, vsa leta pred nasiljem sem bila poklicno uspešna. Partnerja, ki je nad menoj izvajal nasilje, sem spoznala po naključju. Kmalu po skupni vselitvi se je pokazal njegov pravi obraz. Klasična poteza nasilnežev je težnja k izolaciji, skušajo te oddaljiti od bližnjih. Izolirajo te fizično, ti preprečujejo stike s prijatelji in znanci, finančno, da postaneš od njih odvisna, okoli tebe ustvarijo polje strahu. Počasi se nasilje stopnjuje, na začetku si niti ne predstavljaš, kam to vodi. Tudi na bolečino se navadiš, kar ve povedati vsaka ženska, ki ima izkušnje z zlorabo. Izbruhi nasilja, doma in v javnosti, bolestno ljubosumje, stalno sem morala pošiljati fotografije, kje sem, nisem se smela lepo urediti, meril je čas, ki sem ga preživela na poti, da se nisem kje ustavila, me doma redno zasliševal in preverjal moj telefon. Fizični udarci, poniževanje in stalni nadzor prerastejo v tesnobo, ki jo čutiš ves čas. Sčasoma podvomiš o sebi, zdi se ti, da te bodo vsi imeli za noro, če boš povedala resnico. 

Marsikatera ženska, ki je preživela nasilje, lahko pove, kakšne so njene izkušnje v sistemu, ki obravnava nasilna dejanja. Žrtve obravnavajo, kot da so one storilke, že dokazane poškodbe je treba znova in znova dokazovati, vse skupaj se obrne tako, kot da je problem pravzaprav v tebi. 

Prvi brutalni pretep 

Kmalu me je tako pretepel, da sem dobila poškodbo, ki mi bo ostala za vse življenje. Telesnih poškodb in nasilja je toliko, da postanejo stvar vsakdana. Nenehno sem poslušala grožnje, da bo ubil mene in moje bližnje. Morda se zdi enostavno, da v takšnih okoliščinah odideš in nasilje prijaviš, a realnost pokaže drugačno sliko. Strah, ki ga občutiš, je veliko večji, kot je dejanska fizična razdalja med teboj in storilcem. Ta ne nadzoruje le tebe, temveč tvoje celotno življenje. Včasih to seže še dlje, celotna družba temelji na razmerjih moči, ki ne ščitijo najšibkejših, temveč drug drugega. Ostala sem sama z moškim, ki je imel dovolj moči, da me je še naprej držal v strahu, saj mi pri tem, da bi se situacija rešila, ni pomagal nihče. Niti tisti, ki so to dolžni po zakonu. 

Brez izhoda? 

Nasilje je trajalo nekaj let. Težko je opisati, kako partnerska zloraba še tako samozavestno žensko preobrazi v senco same sebe. A v meni je borka, zato sem začela zbirati dokaze o nasilju, ki ga je izvajal. Kar koli, kar bi mi prišlo prav, ko mi bo uspelo uiti. Iskala sem izhod, nekaj, s čimer bi se lahko izvila iz položaja žrtve, ki mi ga je namenil on. Nabrala in odkrila sem dovolj, da je razumel, da imam orodje, ki ga lahko ustavi. V tistem obdobju sem po naključju spoznala človeka, ki sem mu lahko zaupala svojo stisko. Pomagal mi je, da je ponovna prijava tokrat romala tja, kamor sodi – v kazensko preiskavo. Za nekaj časa se je krog nasilja razklenil. A marsikatera ženska, ki je preživela nasilje, lahko pove, kakšne so njene izkušnje v sistemu, ki obravnava nasilna dejanja. Žrtve obravnavajo, kot da so one storilke, že dokazane poškodbe je treba znova in znova dokazovati, vse skupaj se obrne tako, kot da je problem pravzaprav v tebi. Pustimo ob strani dejstvo, da kot žrtev podoživljaš že tako travmatične dogodke, celoten postopek na sodišču je ponižujoč. 



Pomoč po telefonu 

Moraš se zanesti nase, čim manj na druge, žal je tako. Zato ne bo nikoli odveč nobena preventiva, ki lahko prepreči kakršno koli nasilje ali zlorabo. Pozvala bi vse ženske, ki želijo pretrgati krog nasilja, naj se obrnejo na skupine za pomoč proti nasilju, ne le na uradne institucije. Naj poiščejo pomoč na SOS telefonu, kjer jih nato usmerijo v ustrezna društva, ponavadi je to Društvo za nenasilno komunikacijo. V društvu so ženske, ki so ali so bile žrtve nasilja. Nekaterim je uspelo pobegniti pred njim, nekatere so preživele nekaj časa v varni hiši, druge morda še vedno živijo z nasilnežem, skupina je zelo različna. Vse se zanesejo na društvo, da se takrat, ko se pojavi nasilje, na nekoga oprejo. Lahko je to le pogovor, svetovanje, socialno zagovorništvo ali v najhujših primerih tudi umik na varno. V društvu deluje pravna služba, pokrivajo najrazličnejše vidike podpore. Vsaka dobi svojo svetovalko, ki jo lahko pokliče kadar koli. To ženski, ki je doživela nasilje in težko najde razumevanje, ogromno pomeni. V sklopu društva je tudi kar nekaj skupin, ki se tematsko ukvarjajo s posameznimi vidiki nasilja. Na teh srečanjih se zbere skupina udeleženk, vse pridemo tja z zaupanjem, ker se v krogu počutimo razumljene. Delimo izkušnje, trenutne težave, marsikatera se ukvarja s postopki na sodiščih, druga drugi nudimo tolažbo in nasvete. Skupaj rešujemo vrsto skrajnih okoliščin. 

Marsikatera ženska vztraja v takšnem odnosu, ker je sama nehala verjeti, da je kaj vredna. Nenehne zmerljivke namreč uničijo samopodobo, to je pravzaprav taktika, da nasilnež obdrži žrtev pri sebi. Pretirano nezaupanje, različne oblike nadzora in vdora v tvoj osebni prostor so vsekakor slaba napoved in razlog za čimprejšnji odhod. 

Sama proti sistemu 

Ko se pogovarjam z drugimi ženskami, vedno znova ugotavljamo, da v Sloveniji sistem ne deluje. Če obstaja možnost, da se ženska reši s pomočjo sorodnikov in prijateljev, naj to stori. Kjer sistem včasih popolnoma odpove, delujejo le posamezniki, ki se bolj ali manj uspešno spopadajo s posledicami neustreznega ravnanja. Po naravi sem bila od nekdaj odprta oseba, danes sem precej drugačna, včasih se moram prav prisiliti, da se ukvarjam z ljudmi. Nasilje pusti posledice, dolgo traja, da se zacelijo psihične rane, ki ti jih pusti. A odločila sem se, da se bom borila, bolj ko me ponižujejo, bolj sem odločena. Četudi sem sama proti sistemu. To, kar se mi je zgodilo, ni prav. Težko je izpostaviti posamezne opozorilne znake, ki vodijo v nasilje, vsekakor se problem pokaže že v tem, da partner skuša omejiti tvojo svobodo. Marsikatera ženska vztraja v takšnem odnosu, ker je sama nehala verjeti, da je kaj vredna. Nenehne zmerljivke namreč uničijo samopodobo, to je pravzaprav taktika, da nasilnež obdrži žrtev pri sebi. Pretirano nezaupanje, različne oblike nadzora in vdora v tvoj osebni prostor so vsekakor slaba napoved in razlog za čimprejšnji odhod.«

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE