Takole pravite: »Ko bomo nahranili možgane, bomo nahranili tudi celo telo. Ko bomo poskrbeli za obnovo možganov, se bo obnovilo celo telo. In nikar se ne bojmo maščob – ker telo je sestavljeno iz maščob. Problem nastane, ko maščoba oksidira, postane žarka. Takrat se najprej poveča vrednost slabega (LDL) holesterola v krvi.« Kaj sproži povišan oziroma slab holesterol?

Povišana vrednost slabega holesterola kaže na tiha vnetja na celični bazi. Tiha vnetja nastanejo pri pomanjkanju hranil in povišanem stresu. Že samo pomanjkanje vitamina B3, vitamina C, silicija in vitamina D3 ter holina – vitamina B8 vodi v povišane vrednosti slabega holesterola. Ljudje, ki imajo povišane vrednosti slabega holesterola, so hranilno podhranjeni. Ni nujno, da živimo nezdravo, lahko smo tako zelo v stresu, da stresni hormon kortizol »pokuri« vse zaloge vitaminov in mineralov in zato privedemo telo do povišane vrednosti slabega holesterola. Da se nekaj dogaja v našem telesu, nam pove trebušna maščoba. Večji ko je obseg trebuha, večja je verjetnost, da nam bo kronični stres povzročil zmanjšano delovanje notranjih organov. Notranja maščoba, ki obdaja notranje organe, kot so srce, prebavila, jetra, trebušna slinavka, ledvici, povzroča tiha vnetja in se izraža kot vnetje sklepov, povišan slab holesterol, povišan tlak, težave s sklepi, glavoboli in migrene, vpliva pa celo na več avtoimunskih obolenj – sem štejemo demenco, sladkorno bolezen in celo raka. Da o težavah s čezmerno težo ne govorim.

Kateri so temelji zdravega prehranjevanja?

Naše telo zmore kratkotrajna obdobja stresa prebroditi brez posledic. Če imamo dovolj časa za počitek in ga podpremo z zdravo hrano, se kaj hitro samo postavi v ravnovesje. Problem nastane, ko smo izpostavljeni kroničnemu stresu. Takrat telesu ne uspe poskrbeti za obnovo, poveča se oksidacija, ta pa povzroča mikropoškodbe na celični bazi. Stene žil začnejo pokati in zato telo pošlje holesterol, da »zamaši« vrzeli na žilah. Ker je v telesu povečana oksidacija, holesterol oksidira in nastane slab holesterol, obloge na žilah se začnejo večati in na koncu nastane strdek. Zamašene žile so glavni krivec za možgansko in srčno kap.



Oksidacijo holesterola LDL pomembno zmanjšuje vitamin C, kajne?

Dr. Matthias Rath je dokazal, da živali ne zbolevajo za boleznimi srca in ožilja, ker v jetrih ustvarjajo veliko lastnega vitamina C in tako stabilizirajo stene žil. Samo dve bitji umreta zaradi srčnega infarkta – človek in morski prašiček. Obema je skupno, da njuna organizma ne ustvarjata lastnega vitamina C. Zagotoviti si ga morata s hrano. Če jima ne uspe, umreta. V prejšnjih stoletjih so pomorščaki umirali zaradi notranjih krvavitev, ker so jim popokali ožilje in želodčne stene. Strah zbujajoči skorbut se je razvil zaradi pomanjkanja vitamina C, ker med dolgimi plovbami tedne ali mesece niso zaužili nobene sveže zelenjave ali sadja. Bolezni srca in ožilja niso nič drugega kot zgodnji stadij skorbuta, nastalega zaradi kroničnega pomanjkanja vitaminov. Danes večina ljudi jemlje le toliko vitamina C, da prepreči odkrito obliko skorbuta, vendar to še zdaleč ne zadošča, da bi ohranili zdravje obtočil. Po zaslugi celične medicine vemo, da potrebuje vsaka telesna celica enake biokatalizatorje, enako biološko »gorivo« za vzdrževanje svojih biokemičnih življenjskih funkcij. Najpomembnejši so vitamini, minerali, čiste prvine in nekatere aminokisline. Večine telo ne more ustvariti samo, temveč jih moramo zaužiti s hrano in dodatki. Pomanjkanje vitaminov v stenah arterij je najpogostejši vzrok slabega holesterola, srčnega infarkta, kapi in visokega krvnega tlaka. Za zdravje srca in ožilja, uravnotežen holesterol in primerno vrednost trigliceridov potrebujemo vsaj 1000 mg vitamina C dnevno – v telesu je ogromno porabnikov tega krhkega vitamina, denimo 20-minutni stres (jeza, jok, prepir, nervoza, strah) porabi 300 mg vitamina C, zato ga je smiselno dodajati v obliki naravnega prehranskega dopolnila, ki se postopno izloča v telo od šest do osem ur – in enako količino maščobnih kislin omega-3.


Minka Gantar: »Če smo v stresu in imamo povišan holesterol, uživajmo vitamin E in maščobne kisline omega-3 skupaj z vitaminom C.«


Vitamin C deluje kot antioksidant, sam in v kombinaciji z vitaminom mladosti, to je v maščobi topni vitamin E. Kaj je dobro, da vemo o njem?

Vitamin E, ki je že izrabljen, ki je oksidiral, se s pomočjo vitamina C obnovi. To je odlična novica za vse, ki so v stresu, imajo povišan holesterol ali povišano vrednost sladkorja v krvi. Zato vedno uživajte vitamin E in maščobne kisline omega-3 skupaj z vitaminom C. Največ vitamina E je v olju iz pšeničnih kalčkov, prav tako v nerafiniranem sončničnem olju, mleku, skušah ter oreških, kot so lešniki in mandlji.

Maščobne kisline omega-3 čistijo obloge in s tem pomagajo žilam.

Maščobni kislini omega-3 EPA in DPA tvorita super hormone, ki pomagajo do mladostnega počutja, delujejo proti tihim vnetjem na celični bazi, pripomorejo k topljenju maščobe okrog trebuha in seveda zmanjšanju holesterola ter boljši koncentraciji. Prav zato se zgodi, da maščobne kisline omega-3 iz rastlinskih olj (laneno, repično, orehovo in svetlinovo olje, ki vsebujejo ALA maščobno kislino omega-3) ne pripomorejo k boljšemu delovanju sklepov, ne delujejo protivnetno in ne spodbujajo hormonskega ravnovesja. Rastlinske maščobne kisline omega-3 predstavlja predvsem alfa-linolenska kislina (ALA), mastne morske ribe pa so odličen vir EPA, DHA in DPA. Če užijete preveč rastlinskih olj (maščobne kisline omega-6), se povečajo vnetja v telesu, tukaj tiči tudi vzrok za vse več depresije in nezmožnost hujšanja. Če jeste večkrat na teden mastne ribe, ki vsebujejo maščobne kisline omega-3, se razmerje popravi. Priporočljivo je uživati mastne morske ribe vsaj trikrat na teden, vendar je pametno dodajati maščobne kisline omega-3 kot prehransko dopolnilo. Poleg dobrih maščob potrebujemo tudi vitamine skupine B. Največ jih dobimo v jajcih, skuti in oreških. Vitamini B vplivajo na »tekočnost« holesterola. Če imamo premalo vitaminov B, postane holesterol žarek, se zlepi in se z mrtvimi beljakovinskimi odpadki zaskorji. To povzroča odmrtje celic, kar občutite kot zmanjšano spodobnost pomnjenja, zamašijo se žile, poviša se krvni tlak.