Špela tako zopet priseže, da bo nekaj več naredila za sebe ter izgubila vsaj pet kilogramov, ki se ji z leti trdovratno nabirajo. Mar so naša telesa res le izložba za željne oči, ki narekujejo lepoto, merjeno v idealnih merah in kilogramih? A tudi lepota sama je sila nestanovitna, kar lahko opazujemo v modi zadnjic, ki je zadnja leta obilna, napeta in čvrsta. Tako moda kot zadnjice. In Špela se v svoji koži ne počuti več dobro, saj odstopa od vsiljenih standardov. Poznajo se ji že prve gube, razmišlja o botoksu, a ne ve, komu naj zaupa, saj se lepotna industrija z nekaj svetlečimi imeni kaže kot še ena tržna niša, ki od nje zahteva pokoritev. Naj bo brez gub, postavna, vitka in seksi pri 55 letih. Kako bo peljala korake od idej do uresničenja ciljev, ne vemo, saj se je novo leto ravno pričelo.

Ste kdaj razmišljali, od kod izvirajo naše želje? Z leti si zaželimo marsičesa, a sama metodologija izpolnjevanja želja nam je neznana. Porekli boste, da seveda lahko z vero in vizualizacijo ter pozitivnim mišljenjem dosežemo cilje. Sigurno, a vsaka želja ni prava in številne se izmaknejo kritični presoji, saj smo nagnjeni k temu, da ne znamo realno oceniti svojih izvornih namenov. 

Marko ima počasi dovolj nestabilne delovne klime in vzdušja. Kot vodja prodaje je domala dosegel že vse. Vsako leto je v samem vrhu in njegovi šefi, ki sedijo nekje v tujini, so nad njegovimi rezultati navdušeni. A obenem nenasitni. Razmišlja, kdaj bo dovolj. Pred leti ga je strast do novih donosnih poslov tako osrečevala, da se je počutil kot raketa, vzpenjajoč se vse višje po hierarhični lestvici družbenih priznanj in bogatenja. A sedaj je utrujen. Izčrpan. Šefi so naporni in vse praznike je sanjal besede »še, encore, more, yes«. Kot da bi gledal pornografski film in ne lastnega življenja, ko lahko reče »dovolj imam« in se umakne v brezdelje. Je kje dovolj, je kdaj dovolj? Se da nasititi neskončne apetite kapitalistične zveri, ki žre svoje otroke, jim puli lase in se zajeda v njih meso? Lepa hiša, drage počitnice in vsak dan mlajša žena mu pomenijo vse manj. Novoletna zabava v družbi ljubiteljev prestiža in lagodnega življenja ga je pognala v hudi stisko. »Kdo je ženska, s katero živim«, se je spraševal naslednji dan, ko je vozila ona, saj se je sam zapil skoraj do smrti. Pogreša zdrave kmečke ljudi, kot je bil njegov oče. Preprost, stabilen in v željah nikdar pretiran. Ja, ujet je. Poiskal si bo pomoč, saj je praznični čas izkoristil za pregled spleta in raznih terapij, ki jih številni ponujajo. Zdi se mu, da je tudi na tem področju poželenje po denarju v ospredju in da redki res lahko pomagajo nekomu, kot je on sam. Kako lahko nekdo naredi le diplomo iz neke psihoterapije in brez življenjskih preizkušenj kar odpre prakso? Vedno je bil človek prakse, teorija ga je zanimala le kot čista znanost in sposobnost inovativnega umovanja. »Da bi zgolj ena metoda pomagala vsem, mah kje, larifari«, je razmišljal v kaosu miselnih zank, ki so ga ob hudem mačku mučile na poti domov z Dunaja. A prepričan je, da bo našel pravo osebo, ki mu bo pomagala, da se sooči z najglobljimi strahovi, ki jih ni zaupal še nikomur. Pravzaprav jo je že našel.



Maša ne ve, zakaj ga je prevarala ravno na dan po božiču. Sodelavec ji ni bil preveč všeč, a znal ji je dati tisto, česar sama ni znala dati ali prejeti: pozornost in srčnost. Silno ji je ugajalo, kako jo je gledal; v občutku, da je ljubljena, se je medila ves december in vse praznike. Ja, če bi le imel malo višjo pozicijo, kot jo ima na primer njen sedanji partner, bi bil idealen. Prebrala je nek zapis neke zoprne psihoterapevtke, ki piše o tem, da ženske seks menjajo za udobje in lagodno življenje in sebe je v tem opisu pričela prepoznavati. Novega ljubimca ne ljubi, a zna jo definirati in osmišljati tako drugače, da je kot uročena. Pravzaprav spoznava, kako drži, da ženske moški s svojim ravnanjem oblikujejo na različne načine. In zmaga tisti, ki jih naslika najgloblje, najbolj usodno in živo. Ob novem ljubimcu se počuti tako mlada. Čeprav je v postelji lesen, ne zna se poljubljati … Morda je res, da prek drugega spoznavamo sebe. In ko moški žensko prepozna kot boginjo, ji da čustveno in čutno ljubezen, se prek njegovega oboževanja transformira v čisto energijo. Ustvari se prostor, kjer prične cveteti in rasti kot erotično zavestno bitje, sposobno darovanja. Sposobno premikanja gora. Nekdo je zares rekel, da se ženska odpre in prične ljubiti takrat, ko sreča moškega, ki jo presune. »Morda je čas za seksualno svobodo in igre z ognjem«, razmišlja pri sebi. Za tveganje in neodvisno življenje? Morda se v celoti lahko realizira le suverena ženska, ki ljubi brez preračunavanja koristi?

Želeti si le Janka ali Janeza ali Metke, le nove hiše ali avta, ne izpade poznavalsko ali zrelo. Saj si želimo že mnogo let. Morda namesto novoletnih želja napišemo seznam novoletnih doživetij. Saj nam doseganje materialnih in nematerialnih ciljev vselej prinesejo le doživetja in občutke – materija po sebi je mrtva. 

Blaž pa ne verjame več v ljubezen, saj so ženske postale naporne. Namesto, da bi se trudile in z nežnostjo prebudile moško strast, postajajo vse bolj obsedene z zdravo hrano, lepo postavo in ugledom, ki ga utrjujejo z neskončnim številom modnih dodatkov. Pogreša tiste preproste punce, ki se usedejo na motor in svojemu izbrancu zaupajo. Takšne, ki se pred teboj zjočejo, ker jih boli duša in ne, ker te skušajo s solzami omehčati. Takšne, ki upajo biti seksi v pižami, nenaličene in preproste. Ne prenese žensk, ki taktizirajo. Zato se je ločil, prodal majhno podjetje in se odločil, da poišče žensko, s katero bo poletel. Ne glede na tveganja pogreša sopotnico, ki bo z njim delila živost življenja, in to je njegova zaobljuba, kljub izgubljeni veri v dobro.

Maja je vesela, da sta se z možem preselila v novo stanovanje. Hvaležna je staršem, da so ji omogočili ta velik korak in da se lahko sproščeno privadita novemu ritmu. In želje? Ah, s tem se ne ukvarja, saj je bila vselej skromna in zadovoljna z majhnimi stvarmi. In tako je bila naučena, vzgojena in tako želi bivati naprej.

Ko dosežemo neko novo dimenzijo zavedanja, se srčika naše biti zgane. Uročeni smo nad nečim, kar nas presega. In ta spoznanja največkrat doživimo, ko s soljudmi postavimo mostove. In pravi prijatelji, ki jih s trudom in skrbjo ohranjamo v življenju, so nemerljivo bogastvo.  

Ste kdaj razmišljali, od kod izvirajo naše želje? Z leti si zaželimo marsičesa, a sama metodologija izpolnjevanja želja nam je neznana. Porekli boste, da seveda lahko z vero in vizualizacijo ter pozitivnim mišljenjem dosežemo cilje. Sigurno, a vsaka želja ni prava in številne se izmaknejo kritični presoji, saj smo nagnjeni k temu, da ne znamo realno oceniti svojih izvornih namenov. Da bi dosegli to, moramo izmojstriti svojega duha in notranji mir. Res je tudi, da hitro pozabimo na željo, ko jo dosežemo. Morda je potrebno sezname želja nadgraditi ali pa jih povsem opustiti in dovoliti življenju, da spregovori samo? Lahko pa se namesto cilja osredotočimo na to, kaj nam neka dotična želja v življenje prinaša. Torej, ali nam bo novo razmerje res dalo to, kar pričakujemo? Zakaj ne bi raje želeli kvalitetnega razmerja in se osredotočili na to, kako se v odnosu želimo počutiti? Kaj želimo dati? Kako želimo živeti. Želeti si le Janka ali Janeza ali Metke, le nove hiše ali avta, ne izpade poznavalsko ali zrelo. Saj si želimo že mnogo let. Morda namesto novoletnih želja napišemo seznam novoletnih doživetij. Saj nam doseganje materialnih in nematerialnih ciljev vselej prinesejo le doživetja in občutke – materija po sebi je mrtva. In z vsakim novim človekom, ki vstopi v naš vsakdan kot sodelavec, prijatelj, sosed ali partner, se spoznamo na drug način. In če se nas dotakne dovolj globoko, se lahko skupaj spreminjamo v smereh, ki nas osrečujejo.

Vsako novo potovanje naše čute, okuse, misli, spomine  in občutke postavi na novo. Ko dosežemo neko novo dimenzijo zavedanja, se srčika naše biti zgane. Uročeni smo nad nečim, kar nas presega. In ta spoznanja največkrat doživimo, ko s soljudmi postavimo mostove. In pravi prijatelji, ki jih s trudom in skrbjo ohranjamo v življenju, so nemerljivo bogastvo. Morda moramo le opisati barvo lastnega srca, prisluhniti njeni melodiji in počakati, da se načrt, skladno z našo notranjo kvaliteto, manifestira samodejno, naravno in spontano.

Zato naj bo leto 2019 polno spontanih trenutkov in dobrih ljudi integritete, dostojanstva in miline.