Všeč mi je komentar Mihe Mazzinija na ovitku vaše nove knjige. Zapiše: »Redkokateri pisatelj sebe in svoje delo tako ponižuje kot Desa Muck. Včasih se vprašam, če ji res kdo verjame in kakšen kreten mora biti človek, ki spregleda njen talent, delo, briljanco in humor.« Ponavljam torej še jaz, kakšen kreten? Velik, če mene vprašate.

Kaj pa vem. Ne samo da je to vprašanje zame težko, temveč je tudi boleče. Za odgovorom stojijo leta samoizpraševanja, negotovosti vase, včasih celo odpor, če hočete, tudi sovraštvo do same sebe. Človek pač domneva, da ga drugi vidijo tako, kot se vidi sam. Sam se vidi takšnega, kot ga je videla okolica v njegovem otroštvu. Torej kreteni tičijo tam nekje. Zdaj nimam več tako slabega mnenja o sebi. Hvala bogu. Ampak sem morala delati na tem in še moram in najbrž bo to trajalo do smrti.

Vaši zapisi so antidepresivni, prida Elena Pečarič. Kar je odlična vest, glede na to, da brez zadržkov govorite o svojem premagovanju depresije. Kako se počutite te dni?

Imam nove antidepresive, hvala.


Foto: Ljubo Vukelič


Jutri je osmi marec, dan žena. Kaj se je po vašem mnenju izboljšalo za ženske od časov, ko ste sami podarjali mamici (če ste, seveda) cvetke?

Sem, mamici sem podarjala cvetke pa risbice, ki smo jih zanje naredili v šoli, tudi kak mali otroški prihranek je šel za darilo. V socializmu je bil to kar velik praznik, ko se je mnogo govorilo o tem, kako čudovite pravice imajo zdaj ženske. Sindikati v podjetjih so se potrudili z boni, darili in proslavo, ki se je dostikrat razvila v pijanko. Pa nageljni so bili obvezni. Danes je tega mnogo manj. Je pa res, da je osmi marec zamenjal materinski dan, kar se mi zdi krivično. Vse ženske niso matere. Tudi podoba, ki jo s tem vsiljuje kapitalistično desničarska stran, srečna mati med kopico razigranih otročičev, v ozadju se kadi s štedilnika in skozi okno vedno sije sonce, se mi zdi skrajno obskurna in zlagana, sploh ker ta ženska očitno ni v službi.

Vsake toliko najdem na spletu kakšno »raziskavo« o (ne)koristnosti življenja v dvoje. Nekateri trdijo, da dlje in bolj kakovostno živijo samski, drugi, da je edino pravo »zdravilo«, ki pripomore k dolgoživosti – dvojina. Dobro, obstajajo variacije na temo samskosti in življenja v dvoje, vseeno: je bolj biti sam ali v paru?

Najbolje je biti sam, če si srečen in imaš izpolnjeno življenje z ljubimi osebami in stvarmi, ki jih rad počneš. Kajti šele takrat, ko ti je super živeti sam s sabo, si pripravljen na življenje v dvoje. Če pa potrebuješ biti z nekom, da zapolni tvojo praznino ali te rešuje kako drugače, potem to ni odnos, temveč manipulacija. Sicer pa je vrst medčloveških simbioz nešteto. Od simbioze s samim sabo do sobivanja s partnerjem, družino, prijatelji, neznanci … Jaz menim: kakor komu paše.


Foto: Dejan Javornik



Bodi prava ženska, sem oni dan prebrala slogan na enem od oglasov, ki se samoiniciativno pobliskavajo ob objavah na spletu. Kakšna je po vašem prava ženska in kakšna je potem neprava?

Prava ženska je tista, ki zna sama poskrbeti zase, se ne boji izzivov in novih izkušenj ter jih je zmožna osvojiti, tudi če je težko. Neprava ženska je tista, ki stalno tarna, se dela nebogljeno, manipulira, pričakuje ali celo zahteva pomoč od drugih, predvsem moških, ter svoje življenje gradi na zunanjosti in vanjo ogromno vlaga. Moški večinoma padajo na neprave in šele okrog petdesetega leta opazijo, da so nasedli. Toda prepričana sem, da tisti s plakatom niso imeli v mislih moje razlage.

Osebno ne poznam človeka, ki ne bi maral vašega pisanja. Če sem iskrena, če bi ga, bi se mi zdel strašansko čuden. Ste vi takšnim »čudakom« kdaj prišli na pot?

Res je. Tu pa tam se najde kak strog kritik mojega dela, vendar jih osebno ne srečujem. Pa tudi če bi jih … Vsak opravlja svoje delo. Edino, kar me moti, je, če se kdo spravi name, ker sem mu zoprna kot oseba. Takšnih je kar nekaj. In če potem ta svoj osebni odpor pretvarja v kritiko mojega dela, se mi to pač ne zdi profesionalno.

Obračate nov list v življenju, se mi zdi, poslovno sodelujete s svojim partnerjem, o katerem znate povedati, no, vsaj javno, vse dobro. Kaj je naredil prav, da ste mu vi, jezična dohtar'ca, dovolili blizu?

Skrbi ga zame, smejeva se istim stvarem, in to veliko, vidi me in sliši me. Rad me ima.