Alkoholizem, rak slovenske družbe

Nihče ne postane odvisen čez noč

Leto je naokoli in znova smo tik pred martinovanjem, izjemno priljubljenim praznikom, ko se klanjamo dobri letini, a Slovenci imamo seveda najraje tisti del izročila, ki pravi, da se ob svetnikovem godu mošt tradicionalno spremeni v vino. In tega bo konec tedna marsikdo nedvomno okušal v izobilju, kajti kozarec več si pa na martinovo le lahko privoščimo! V resnici ne, opozarja mag. Tadeja Hočevar na čelu projekta SOPA, ki si prizadeva zajeziti tvegano in škodljivo pitje, značilno za skoraj polovico Slovencev.

Že majhna količina alkohola je lahko škodljiva, kažejo najnovejše raziskave, tako med drugim odpade zakoreninjeno prepričanje, da je rdeče vino dobro za kri ter srce in ožilje, še več, lahko celo moti presnovo vitaminov, ki so soudeleženi pri tvorjenju rdečih krvnih celic. Toda kaj storiti v mokri družbi, vinorodni Sloveniji, kjer je domača pridelava alkohola zelo razširjena in hkrati zelo slabo nadzorovana in kjer velja prepričanje, da je treba piti, ko praznujemo, žalujemo, za sprostitev, zdravje in v prostem času? Kjer smo se trti v bran pripravljeni postaviti tudi na diplomatski ravni! »V Sloveniji je značilna velika dostopnost alkohola, tako tudi toleranca do pitja in opijanja,« temeljno težavo opisuje mag. Tadeja Hočevar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in vodja projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), ki se posveča zajezitvi že tveganih in škodljivih faz pitja, ki lahko vodijo do odvisnosti. »V javnozdravstveni stroki priporočamo čim manj ali nič alkohola. Slovenci zdravje visoko vrednotimo, dolžnost stroke pa je, da državljanke in državljane na vseh ravneh ozaveščamo o tem, da ni varne meje, kar kažejo najnovejše raziskave, in spodbujamo vsakega, da premisli, kaj pridobi z alkoholom oziroma kako bi lahko drugače to pridobil, ter ga pri tem podpremo.«



Opitosti ne obsojamo, odvisnost pa!

Kar 81 odstotkov slovenskih 15-letnikov je že pilo alkoholne pijače kljub prepovedi prodaje alkohola mladoletnim, kažejo šokantni podatki. Med njimi sta bili dve petini že najmanj dvakrat opiti. Kar 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let se opija enkrat do trikrat na mesec ali celo pogosteje. Zdravstveni stroški, povezani z uživanjem alkohola, državo vsako leto stanejo 154 milijonov evrov. Če temu prištejemo še druge posledice uživanja alkohola, kot so prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja, se številka poveča na osupljivih 234 milijonov evrov. Registrirana poraba alkohola je leta 2016 v Sloveniji znašala 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Da smo po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola prav v evropskem vrhu, je verjetno povsem odveč pripomniti.

Jasno je že, da mlajši ko mladostnik začne piti alkohol, več je možnosti, da pozneje razvije težave. A le kako se v občutljivih letih pubertete upreti pijači, ko po eni strani nanj pritiska družba, po drugi pa še vedno velja, da mladi alkohol največkrat prvič okusijo doma. In to ob odobravanju ali celo pobudi staršev, češ, saj mora poskusiti! »Nujno je, da otrok dobiva zgled v družbi, pri starših in starejših vrstnikih, velik vpliv pa imajo tudi mladi odrasli, ki tudi pijejo največ. To je skrb zbujajoče, ker je to čas zanositve, alkohol pa je toksičen in vpliva tudi na razvoj še nerojenega otroka. Že pred leti smo ugotovili, da mladi začnejo piti, tudi da izpolnijo pričakovanja drugih,« opozarja mag. Hočevarjeva. »Starši pogosto menijo, da je bolje, če otrok pokusi alkohol v njihovi prisotnosti, da se nauči kulturnega pitja – kaj pa sploh je to? Katera je tista meja? Dokler nekdo ne pristane v jarku? Po ugotovitvah raziskav prav tako še ne pomeni, da otrok pozneje ne bo škodljivo pil, če v prisotnosti staršev pokusi alkohol, torej ta strategija ni učinkovita. Vsako uživanje alkohola prinaša določeno stopnjo tveganja in nobeno pitje ni nevtralno. Toda alkohol je že tisočletja zakoreninjen v človeški družbi in smo proti njemu videti nemočni.«



Mimogrede, tudi pristajanje na smrt pijanih v jarku znamo Slovenci prikazati kot zabavno anekdoto, sploh če se nekdo tako nevarno ogrozi po nepozabni zabavi. Kajti opitosti ne obsojamo, dokler ji ne sledi razvoj odvisnosti od alkohola ali njeno zdravljenje – takrat družba obsodi takšne ljudi kot slabiče, in tudi ko se uspešno spopadejo z zasvojenostjo, jih neizogibno doleti stigma. Tudi to želi SOPA odpraviti in družbo opremiti z znanjem, da bomo znali ustrezno podpreti tiste, ki so se pripravljeni izviti iz primeža odvisnosti, poudarja vodja projekta: »Če nekdo premaga raka, bo dobil rože, ko se nekdo vrne z zdravljenja odvisnosti, pa se z njim raje ne pogovarjamo o tem. Ker se ne znamo. Ali ga ne vabimo v družbo, da   ga ne spravimo v zadrego. Ali pa mu kar ponujamo alkohol, čeprav vemo za njegovo izkušnjo.«


Starši pogosto menijo, da je bolje, če otrok pokusi alkohol v njihovi navzočnosti, da se nauči kulturnega pitja – kaj pa sploh je to? Katera je tista meja? Dokler nekdo ne pristane v jarku? Po ugotovitvah raziskav prav tako še ne pomeni, da otrok pozneje ne bo škodljivo pil, če v prisotnosti staršev pokusi alkohol, torej ta strategija ni učinkovita.


Nad alkohol kakor nad tobak?

SOPA, ki ga sofinancira strukturni socialni sklad Evropske komisije prek ministrstva za zdravje, se je začel leta 2016 in se bo predvidoma končal na začetku 2021. Temelji na izhodišču, da je vsako pitje alkohola lahko škodljivo in da je treba posameznike ozaveščati na vseh ravneh delovanja in bivanja v družbi. Pri projektu sodelujejo zdravstvena stroka, centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, policija, nevladne organizacije, deležniki na lokalni ravni, mediji, da bi ustrezno poročali o dogodkih, povezanih z alkoholom, in ki bi vpeljali takšne smernice, kakor veljajo za poročanje o samomorih. Kako bomo torej Slovenke in Slovenci na lastni koži občutili delovanje projekta? Ali se bo alkohol podražil? Bodo buteljke vina polepljene z grafičnimi podobami prometnih nesreč? Bodo gostinci deležni strožjega nadzora, ali točijo alkohol že vinjenim in mladoletnim? Na zdravstvenem inšpektoratu so nam sporočili, da kljub prepovedim opažajo številne kršitve točenja alkoholnih pijač, torej ali tudi gostince čakajo strožje kazni? Mag. Hočevarjeva pojasnjuje: »Vse to je stvar politične volje. Naša prioriteta v okviru SOPA namreč niso restriktivni ukrepi, ampak ozaveščanje državljank in državljanov o tveganjih, ki jih prinaša pitje alkohola na ravneh, s katerimi se srečujejo vsak dan. Ob tem pa ponujamo tudi podporo pri izbiri zdravih življenjskih odločitev. Denimo, zdravnik nas bo med merjenjem pritiska lahko povprašal o navadah glede pitja. Na zavodu za zaposlovanje nam bodo ponudili poučno gradivo in nas usmerili na ustrezne oblike pomoči, če bodo ocenili, da to potrebujemo. Na enem od ljubljanskih centrov za socialno delo so ugotovili, da ima kar 70 odstotkov njihovih uporabnikov pridružene težave z alkoholom ali pa so te kar neposreden vzrok, da potrebujejo pomoč, torej bodo zaposleni odslej povpraševali tudi po navadah glede pitja. Skoraj polovica Slovencev pije čezmerno, a se tega ne zaveda. Vsi vemo, da je sol lahko škodljiva, kaj pa alkohol? Kakor da je nevaren, samo če so hude posledice, recimo če kdo povzroči prometno nesrečo, je nasilen itn. Škodljiva posledica pa je že maček!«



Oktobra letos se je začel pilotni del projekta, v katerem sodeluje 18 lokalnih okolij, po koncu 2020. pa izvajalci upajo, da bo SOPA zaživel tudi sistemsko oziroma po vseh državi. Torej da bosta ozaveščanje o tveganem pitju in opora pri njegovem opuščanju usidrana na vseh ravneh našega vsakdanjega življenja, da nas bodo strokovnjaki z različnih področij lahko pravočasno opozorili, da nas lahko tvegano ravnanje pripelje do sindroma odvisnosti. »Nihče si ne želi postati odvisen od alkohola in nihče ne postane odvisen čez noč. Tega pa se običajno žal zavemo šele takrat, ko je treba veliko truda, da ga opustimo,« še sklene mag. Hočevarjeva. »Ne želimo si, da bi ljudje pili manj ali opustili pitje samo zato, ker je drago, ampak zato, ker je lahko škodljivo. Sicer je pa jasno, da je za državno blagajno bolje, da se pije manj. Saj nas to vsako leto stane četrt milijarde! Potrebni so tako restriktivni ukrepi, ki jih že imamo, kakor ozaveščanje in podpora na poti do sprememb. Tudi tobačna politika ne bi bila učinkovita, če ne bi bilo prizadevanj z vseh strani. Želimo si premik, da nas ne odvrne samo cena, ampak želimo opremiti družbo z znanjem in okrepiti zmožnost vsakega posameznika za spremembe. Da bi mladostniki razmišljali s svojo glavo, ne pa da bi pili zaradi sprejetosti. Da bi bili odrasli kompetentni, da bi jih pravilno usmerjali.«

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE