Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je na spletni strani objavilo razpis za vpis v srednješolske programe (in dijaške domove) za šolsko leto 2019/2020, v katerem bosta na voljo skupno 23.702 vpisni mesti za 17.684 učenk in učencev, ki letos končujejo osnovno šolo.


Kam, devetošolke in devetošolci?

Kakšni so načrti devetošolk in devetošolcev za prihodnje šolsko leto? Kakšna so njihova zanimanja in obenem upi o zaposljivosti po končanem izobraževanju – v primerjavi s prejšnjimi generacijami? »Delež novincev, ki se po končani osnovni šoli odločijo za nadaljevanje izobraževanja v gimnazijskih programih, se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšal,« pove Nataša Gerkeš iz službe za odnose z javnostmi MIZŠ. Posledično se je povečal vpis v programe srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Za primerjavo: v tekoče šolsko leto se je za gimnazijske programe odločilo 33,4 odstotka vseh novincev, delež vpisanih dijakov v programe srednjega poklicnega izobraževanja se giba okrog 23 odstotkov, delež vpisanih v programe srednjega strokovnega izobraževanja je narasel na več kot 40 odstotkov. Sogovornica izpostavi, da so programi srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja izdelani v sodelovanju z delodajalci in temeljijo na t. i. poklicnih standardih. Tudi potrebe po tem kadru so pogosto zelo jasno izpostavljene. »Da se kandidati v zadnjih letih več odločajo za vpis v poklicne in srednje strokovne programe kot za gimnazijske, je posledica spremenjenih razmer na trgu dela in tega, da so gimnazijski programi res namenjeni tistim dijakom, ki želijo nadaljevati študij. Delodajalci so izkazali potrebo po poklicnem in strokovnem izobraževanju ter naravoslovno-tehniških kadrih, kar se kaže v spremenjenih vpisnih namenih učencev.«



Kam in koliko?

Za šolsko leto 2019/2020 je v programih nižjega poklicnega izobraževanja razpisanih 656 mest (lani 624), v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6620 mest (lani 6584) in v programih srednjega strokovnega izobraževanja 9292 mest (lani 9348). V programih splošnih gimnazij (gimnazija, klasična gimnazija in gimnazija s športnim oddelkom) je odprtih 5800 mest (lani 5782), od tega v zasebnih šolah 476 (lani 504). V programih strokovnih gimnazij, kamor sodijo tehniška, umetniška in ekonomska gimnazija, je razpisanih 1334 mest (lani 1306). Skupaj je v programih splošnih in strokovnih gimnazij razpisanih 7134 mest (lani 7088). Poleg mest, namenjenih učencem, jih šole razpisujejo za programe poklicno-tehniškega izobraževanja (2868), poklicne tečaje (272) in maturitetni tečaj (390 v javnih in 30 v zasebnih šolah), po katerih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili določen poklic, a želijo svoje izobraževanje nadaljevati ali opravljati splošno maturo.


Novosti in ponovitve

V novem šolskem letu bodo nekatere šole začele na novo nekatere izobraževalne programe: denimo tehnik mehatronike na srednji strojni šoli Šolskega centra Novo mesto in gimnazija – športni oddelek na III. gimnaziji Maribor. »Na nekaterih šolah se bodo nekateri programi začeli ponovno izvajati po nekaj letih, in sicer na biotehniški šoli novogoriškega Šolskega centra bodo namesto programa vrtnar začeli ponovno izvajati program gospodar na podeželju, na srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota program pomočnik v tehnoloških procesih, na srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje program izvajalec suhomontažne gradnje in na srednji elektro-računalniški šoli Maribor program elektrotehnik.«



Vajeništvo in zaposlitev

Za spodbujanje poklicne usmeritve so se v šolskem letu 2017/2018 določeni izobraževalni programi na določenih šolah začeli poskusno izvajati tudi v vajeniški obliki. Od zdajšnje, t. i. šolske oblike se vajeniška oblika izobraževanja razlikuje samo v tem, da se večina izobraževanja izvede pri delodajalcu; okvirno 56 tednov v treh letih. V šolskem letu 2019/2020 se bodo lahko dijakinje in dijaki usposabljali za mizarje, oblikovalce kovin – orodjarje, gastronome hotelirje, kamnoseke, steklarje, papirničarje, slikopleskarje – črkoslikarje, strojne mehanike, zidarje, elektrikarje, mehatronike operaterje in kleparje – krovce. So mladi dovolj obveščeni o poklicih, ki jih na domačem trgu dela zdaj pravzaprav primanjkuje? »Zanimanje za vajeniško obliko izobraževanja počasi raste. V minulem šolskem letu se je zanjo odločilo 53 dijakov, v letošnjem pa 75,« pove Nataša Gerkeš. Delodajalce, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, kandidati najdejo na spletni strani MIZŠ in na www.mojaizbira.si.


Naravoslovec, tehnik ali humanist?

Pred temeljitim premislekom o pomembni odločitvi so tudi dijakinje in dijaki zadnjih letnikov srednjih šol. Po navedbah MIZŠ bodo štirje javni visokošolski zavodi in trinajst zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo za študijsko leto 2019/2020 razpisali 18.632 vpisnih mest za vpis v prvi letnik za redni in izredni študij.



Diplomanti katerih študijskih smeri bodo v prihodnosti bolj zaposljivi? Kaj bo na trgu dela ob znanju še štelo? »Poklice prihodnosti je za 10, 20 ali celo več let zelo težko napovedati,« poudari Tanja Podobnik Zec iz službe za odnose z javnostjo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). »Po nekaterih teorijah zdaj ne poznamo niti polovice poklicev, ki bodo v prihodnosti najbolj aktualni. Glede dolgoročnih napovedi se moramo zanesti na analize trendov v družbi. Trenutno strokovnjaki napovedujejo naslednje značilnosti, ki bodo vplivale na razvoj, umiranje in nastanek novih poklicev: globalizacija, hiter razvoj tehnologije, predvsem tehnologije na področju IKT, materialov, zelena ekonomija, staranje populacije, neskladje veščin s potrebami na trgu itn. Sklepamo lahko, da bodo zaželeni strokovnjaki informacijske tehnologije, zdravstva, biomedicine, razvoja novih materialov pa tudi različnih svetovalnih strok. Tako kot si pred 50 leti niso mogli predstavljati poklicev, ki so danes vsakdanji, si tudi težko predstavljamo, kaj bodo vsakodnevno delali naši pravnuki. Nekatere projekcije omenjajo denimo poklice na področjih preprečevanja kibernetskih napadov, oblikovanja spletne podobe, druženja, organizacije prostega časa, genetike itd.« Sogovornica meni, da bolj kot o poklicih lahko govorimo o kompetencah prihodnosti, ki so precej povezane s komunikacijo, medkulturno komunikacijo, sposobnostjo globljega razumevanja napisanega in povedanega, analizo podatkov, kreativnostjo in socialno inteligentnostjo. »To so kompetence, ki so precej usmerjene v delo z ljudmi in skrb zanje, skratka opravila, ki jih tehnologija vsaj zdaj še ne zmore.«