Hrana je življenje

Naj vam ne bo vseeno, kaj jeste

Ugotovitve Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) kažejo, da se po obdobju upadanja svetovna lakota znova povečuje. Ocenjujejo, da so kar pri 820 milijonih ljudi nakazani znaki kronične podhranjenosti. A ni le pomanjkanje prehranskih sestavin odgovorno za visoke številke, na številnih območjih je težava v kakovosti zaužite hrane. Najbolj ogrožene so države v razvoju, posebno podeželski predeli, kjer je izrazit manko ustreznih izobraževalnih institucij, ki bi ljudi usmerile na pravo pot. Kalorija pač ni enaka kaloriji, ne glede na znanstveni pristop, ki šteje le številke. Hranilna vrednost živila je tista, ki odloča, ali bo hrana za organizem koristna ali ne; več ko je v živilu umetnih dodatkov, slabša je hranilnost.

Velik del Latinske Amerike se spopada s problemom kronične podhranjenosti, a ta ima precej okroglo obliko, njeni prebivalci so že na videz pogosto močno zaobljeni. Primer države, kjer predelana hrana povzroča vedno večje težave, je Gvatemala in pozornemu opazovalcu hitro postane jasno, zakaj. Izjemna dostopnost prigrizkov, kot so najrazličnejše vrste čipsa, sladkarij in sladkih pijač, postavlja v skušnjavo tamkajšnje prebivalce, ki se nezdravim navadam nikakor ne morejo upreti. Že površna analiza hranilne vrednosti takšnih grižljajev pokaže strašljivo sliko.

Strupeni dodatki

Država nima predpisov in prepovedi, ki z jedilnika črtajo amarat, tartrazin in druge umetne snovi, ki skrbijo za obstojnost in barvo, a dokazano škodijo človeškemu telesu, zato jih je večina umetnih prigrizkov polna. Dejansko lahko sestavine, kot so čokolada, kakavovo maslo in kokos, v pakiranih piškotih iščemo s povečevalnim steklom, priboljšek, ki je v ovojčku, je sestavljen iz kemičnih snovi. Oreški, ki nepotrebujejo dosti obdelave, so enako obdelani in vsebujejo nerazumljivo veliko soli in sladkorjev. Celo kokakola, tamkajšnja najbolj priljubljena sladka pijača, ima več sladkorjev kot tukaj.



Razširjenost

Na podeželskih območjih, teh je v Gvatemali kar precej, je povsod mogoče kupiti strupeno malico, o zdravih živilih, razen na tržnicah, povečini ni ne duha ne sluha. Distribucijska mreža, ki širi nezdrava živila, je neverjetna, seže v najbolj oddaljene kraje, kot je vasica Carmelita sredi džungle. Oglasi za kokakolo so obvezen del vsakega okoliša, kjer se močno zavedajo meje, ki jih loči od sodobnega sveta. Nizozemski zdravnik, ki je v državi opravljal prakso, mi zaupa, da s kokakolo hranijo celo dojenčke, ker verjamejo, da je pijača zdravilna. Mora že biti nekaj posebnega, če jo uvažajo iz ZDA!


Izkazuje se, da se zlasti nezdravo prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši. Tem bo treba nameniti še več pozornosti, saj pretežno izbirajo tudi manj kakovostna živila.


Izvoz zdravja in uvoz smrti

Prostotrgovinski sporazum med Gvatemalo in ZDA je bil sprejet leta 2005 in implementiran leto kasneje. Gvatemala uvaža hrano tudi iz držav, kot so Mehika, Panama, Dominikanska republika, Tajvan, Kolumbija in Čile, pred kratkim so seznamu dodali tudi Evropsko unijo. Po statističnih podatkih Centralne banke iz Gvatemale iz leta 2014 je vrednost uvoženih izdelkov dosegla skoraj 12 milijard ameriških dolarjev, medtem ko je bila vrednost izvoza ocenjena na slabih šest. Za državo, kjer je tretjina delovne sile usmerjena v kmetijstvo in pridelavo surovin, kot so zelenjava, kava, sladkor, mesnine in ribe, jestopnja samooskrbe s hrano izjemno nizka. Številke se bodo v prihodnosti še nižale, v regiji Quetzaltenango na primer, so leta 2014 večino polj, namenjenih predelavi izdelkov za uživanje, torej koruze in fižola, spremenili v polja, namenjena izključno kmetovanju s hrano za izvoz.

Kronične bolezni

In posledice? Država je na petem mestu držav z največjo kronično podhranjenostjo na svetu, podhranjena je kar polovica otrok, mlajših od pet let. Velik delež populacije trpi za diabetesom, ki je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti otrok, srčno-žilnimi boleznimi, ki so drugi najpogostejši vzrok smrtnosti otrok, in sindromom zamaščenih jeter, diagnosticirali so ga kar polovici žensk. Ta je glavni krivec za očitno debelost prebivalcev, kaže se v izrazitem kopičenju maščob na predelu trebuha. Številke se višajo vsako leto, najbolj ogrožena skupina so lokalni potomci Majev, ki živijo v podeželskih predelih, brez dostopa do izobrazbe in zdravstvenih storitev.



Kaj pa Slovenija?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2016 opravil raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Številke kažejo, da se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo, kar dve tretjini odraslih se spoprijemata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki so vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti. Izkazuje se, da se zlasti nezdravo prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši. Tem bo treba nameniti še več pozornosti, saj pretežno izbirajo tudi manj kakovostna živila. Priporočilom o zdravi prehrani teže sledijo zaradi ekonomskih razlogov ali slabše ozaveščenosti.

Slabe napovedi za vzhod

Razlike v zdravem prehranjevanju se kažejo tudi geografsko, saj je več nezdravega prehranjevanja na vzhodnem delu Slovenije. Podobno se kažejo tudi velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih. Vzroki za takšno stanje so najverjetneje povezani s socialno-ekonomskimi razlikami, izobrazbeno strukturo in razvojno deprivilegiranostjo posameznih okolij. Prebivalci v regiji Murska Sobota prednjačijo v pogostosti uživanja ocvrtih jedi, rdečega mesa in sladkih pijač. Tisti v Ravnah na Koroškem pojedo premalo zelenjave, neradi zajtrkujejo in pogosto uživajo sladke pijače. Tudi v celjski regiji užijejo premalo svežega sadja, zelenjave in rib, a preveč solijo svoje jedi. V mariborskem okrožju užijejo največ mesa in soli, predpripravljenih obrokov in sladkih pijač. Stanje še zdaleč ni tako strašljivo kot v Gvatemali, vendar so očitne podobnosti med ekonomsko močjo in stopnjo izobrazbe v posameznih predelih. Podobne so razlike v navadah, ki večajo uživanje predelane hrane, soli in sladkih pijač. Zanimivo je, da so ravno ogrožena območja tista, kjer pridelajo velik delež zelenjave in sadja, zato lokalna izbira nikakor ne bi smela biti bolj težavna kot v mestnih središčih.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE