»Pomembno je, da je goba prava, a tudi zdrava,« je za STA povedal Slavko Šerod iz Gobarskega društva Lisička Maribor. »Ko je vlaga in toplota, kar ustreza rasti gob, rastejo tudi plesni. Gobe zaradi pretirane vlage prej plesnijo.«

Nekatere vrste plesni so lahko tudi strupene. Če jurčka napade strupena plesen, je lahko užitni jurček strupen. Plesen se ponavadi začne razraščati na trosovnici, torej pod klobukom. »Sprva je videti kot bela packa, kasneje pa lahko celotna goba postane bela ali zlato rumena. Ta ni užitna,« je pojasnil strokovnjak.



Letos je sicer za slovenske gobarje ugodno leto, saj ni običajnih sušnih razmer za ta del leta. Trenutno rastejo predvsem gobani, lisičke in golobice, torej gobe, ki jih zna prepoznati največ Slovencev in jih zato tudi najpogosteje nabirajo. V slovenskih gozdovih pa raste še ogromno drugih užitnih gob, kot pojasnjuje Šerod, je takšnih vrst še 3500 vrst gob. 

V Gobarskem društvu Lisička Maribor, ki deluje od leta 1966 in je ena najstarejših članic Mikološke zveze Slovenije, so ob tem opozorili, da se je o užitnosti gob nujno ustrezno podučiti. Vsem, ki bi želeli razširiti nabor gob, svetujejo, da potrkajo navrata lokalnih gobarskih društev, kjer jim bodo z veseljem posredovali nova znanja.



Slovenci namreč po ocenah Šeroda premalo izkoriščajo to možnost samooskrbe s hrano. »Glede na našo zakonodajo, po kateri lahko oseba nabere dva kilograma gob na dan, lahko povprečna slovenska družina doseže pomembno bero,« je povedal. Gobe še posebej priporoča vegetarijancem, za katere so lahko pomemben nadomestek za meso, saj imajo veliko vitamina B in D ter določene minerale, ki jih sicer v naravi težko najdemo. 

Gobo je treba v grobem očistiti že na rastišču, prenaša pa se jih lahko le v trdni in zračni embalaži. Posameznik lahko proda le takšno količino gob, kot jo lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu.