Tradicija obiska dedka Mraza letos praznuje 70 let, so sporočili z Zveze prijateljev mladine Maribor, ki so zaslužni za pravljični dogodek, praznične utrinke pa so zbrali na razstavi Siva kučma, bela brada v Muzeju narodne osvoboditve Maribora. 

Podoba dedka Mraza velja za avtohtono slovensko pravljično: njegov kostum je nastal po upodobitvi akademskega slikarja Maksima Gasparija. Kožuh je iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve, na glavi ima polhovko z visokim robom in trakovi v narodnih barvah. Pri Zvezi prijateljev mladine Maribor si prizadevajo, da bi ga uvrstili tudi na seznam Unescove nesnovne dediščine.


Tako je bilo leta 1959.


Obisk dedka Mraza nosi veliko pomenov in ima pomembno ne le pravljično,temveč tudi družbeno in socialno vlogo. Dobri mož v Mariboru namreč ne deli darov, temveč spodbuja miselnost, da je ključno preživljati praznike v krogu najbližjih in deliti lepe misli. Zveza prijateljev mladine Maribor do konca meseca v Domu ustvarjalnosti mladih v središču štajerske prestolnice vabi na brezplačne ustvarjalne delavnice, kjer lahko vsi udeleženci izdelajo domiselne darove.