Helena Rubinstein (1870–1965) je pred dogovorjeno poroko pri 16 letih iz Krakova zbežala k sorodnikom na Dunaj in nato v Avstralijo. Tam je brez vsake pomoči zgradila svetovni kozmetični imperij. Njeno podjetje se je kmalu razširilo v 14 držav s 100 poslovalnicami in 30.000 zaposlenimi. 



Krakov, Dunaj, Melbourne, London, Pariz, New York in Tel Aviv so najpomembnejše postaje iz življenja te pionirke ženskega podjetništva, ki ni poznala meja, ki je rušila tabuje in se zavzemala za samostojnost žensk. Kozmetiko za vse ženske je promovirala v času, ko je bilo ličenje običajno le za igralke in prostitutke. Leta 1932 je Helena Rubinstein na Dunaju odprla salon in prevzela proizvodnjo prve vodoodporne maskare, ki jo je patentirala dunajska pevka Helene Winterstein-Kambersky. Skupaj z vodilnimi znanstveniki je raziskovala različne tipe kože ter razvijala sončne, vlažilne in negovalne kreme. Sama se je ukvarjala tudi z oglaševanjem in oblikovanjem svojih izdelkov. Z njihovo prodajo po vsem svetu je tudi obogatela, ta denar pa vlagala v umetnine, nepremičnine in opremo svojih lepotnih salonov, hiš in inštitutov. Po priključitvi Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji so leta 1939 njen dunajski salon zaprli. 



Razstava v Judovskem muzeju (Museum Judenplatz) na Dunaju prikazuje tako poslovno kot tragično zasebno življenje te svojeglave podjetnice v času, ko je bila kozmetika še tabu, šminka pa je veljala za grešno. Prepričana je bila, da lahko vsaka ženska odkrije lastno lepoto, kar pozitivno vpliva tudi na njeno samozavest. Razstava prikazuje embalažo izdelkov njene kozmetike, oblačila in fotografije iz arhiva pariškega podjetja L'Oréal, ki je odkupilo znamko Helene Rubinstein.