Ameriški psiholog David Buss je že konec osemdesetih v študiji, ki je segala prek 37 kultur na šestih kontinentih, ugotovil, da imajo vse eno skupno značilnost: moški se raje poročijo z mlajšimi (v povprečju 2,66 leta mlajšimi) in ženske s starejšimi (v povprečju 3,42 leta starejšimi). Leta 2001 so na Danskem povprašali skupino ljudi, staro od 20 do 60 let, o njihovih preferencah glede partnerjeve starosti, in sicer za različne intimne situacije, od seksualnih fantazij pa vse do zakona. Rezultati so bili enaki:moški imajo raje mlajše.

Matematika parjenja

Dobro, ampak katera je še najnižja sprejemljiva starost pri izbiri partnerja? Menda obstaja pravilo, ki se mu reče pol tvoje starosti plus sedem. Oseba, ki ustreza temu kriteriju, je torej mlada, a je mlada znotraj socialno sprejemljivih okvirjev. Če imate torej 50 let, je še primerno izbrati žensko, ki jih nima manj kot 32. Katera pa je zgornja meja? Spet obstaja »pravilo«. Odštejte sedem od svoje starosti in rezultat pomnožite z dve. To seveda velja v teoriji, kajti moški večinoma ne gledajo za starejšimi ženskami, medtem ko ženske pozornost z veseljem namenijo starejšim moškim.



In kar je pri moških še bolj hecno, je to, da nekje do starosti 40 let kot idealno starost svoje partnerice vidijo žensko, ki jih ima toliko kot oni, približno. Po štiridesetem postaja vedno bolj zaželeno, da jim ima dama manj kot oni.

Dvajsetletnice so top

Ženske so drugačne. Čeprav lahko štiridesetletnici povsem ustreza zveza s 27-letnikom, ta ne predstavlja standardnega zanimanja povprečne ženske. Ženske v svojih štiridesetih vidijo le moške, starejše od 35, primerne za romantično zvezo ali poroko. Zanimivo je tudi, da jim, kar se fantazij tiče, misli na moške ne zbežijo v njihovo rosno mladost, temveč se ustavijo najkasneje pri tridesetletniku.

Moški so drugačni. Četudi jim »pravilo« omogoča, da se po starostni lestvici ženske spustijo precej nizko, gredo tudi oni, ki bi jim bila že tridesetletnica nespodobna izbira, brez težav v dvajseta leta ženske. Je pa tisto, kar je še sprejemljivo, in tisto, kar je resničnost, nekaj povsem drugega. Čeprav je socialno sprejemljivo za žensko, ki je stara na primer trideset let, da se okoli sprehaja s 46-letnikom, bo v resnici tridesetletnica le redko za partnerja izbrala moškega te starosti. Recimo, da bi šla vse do 37-letnika, višje pa ne.


Mlajša ženska in starejši moški je pogosta kombinacija tudi v svetu slavnih. Med sedaj bivšima zakoncema Amber Heard in Johnnyjem Deppom vlada kar 23-letna razlika.  


Dovolj dobra boš

Kaj nam to pove? Da so si seksualne preference med spoloma pač različne. Moške po štiridesetem, če izbirajo partnerico, zanima le eno – njen videz plodnosti. Včasih se je ta t. i. videz plodnosti lepo skladal z dejansko plodnostjo in potrebo po rojevanju, a ker so danes ženske večinoma videti mlajše, kot je prebrati v njihovih osebnih dokumentih, so za moške postale aktualne tudi tiste, ki jih rojevanje ne mika (več), samo videti so tako. Za dolgotrajna razmerja si bodo celo izbirali tiste, ki so le malce mlajše od njih, šestdesetletnik denimo 55-letnico, ampak ne zato, ker bi o njej seksualno fantaziral, ampak ker je trg parjenja pač tak, kakršen je, in mlada ženska bistveno starejšega moškega sprejme le, če v zakon vzameta še njegov visoki družbeni status. Še bistveno: za dolgotrajne zveze je tudi moškim pomembno, da sta si s partnerico čim bolj podobna.

Spremembe prakse na vidiku

Abraham P. Buunk z nizozemske univerze v Groningenu je v svoji študiji o tem, kako starost vpliva na izbiro partnerja, ugotovil, da je pri mlajših moških starost zaželene ženske primerljiva z njihovo ne glede na to, ali bi bili z žensko v neobvezujočem razmerju ali bi se odločila za zakon. Se pa zadeve bistveno spremenijo, ko moški postajajo starejši: »Najbolj dramatični upad glede želene starosti ženske kot fantazijske seksualne partnerice smo opazili pri moških, starih 40, 50 in 60 let. Ne glede na to, koliko so bili stari sami ter ali so bile v igri seksualne fantazije ali mimobežne afere – vsi so pogledovali k ženskam v poznih dvajsetih.«


Francoski predsednik in njegova prva dama sta na drugi strani tehtnice. Brigitte je od Emmanuela starejša kar za 24 let.  


Ženska seksualna psihologija je razred zase. Z gotovostjo lahko trdimo, da je v večjem ravnovesju kot moška. Namreč, bistvenih razlik med starostjo možakarja, ki bi jih v sanjah vznemirjal, ko se skrivajo pod odejo v mrzlih samskih nočeh, in onim, s katerim bi stopile v zakon, ni. Plus ali minus nekaj let, če pogledajo v svoj potni list, to je pa tudi vse. Moški pa imajo, še posebno oni, ki imajo poleg trebuha še status pod palcem, kronološko širši paritveni pogled. A morda je vse skupaj posledica navad in stare prakse. Ženske so si nekdaj izbirale moške glede na to, kako lahko poskrbijo zanje, zato so se odločile večinoma za malce starejše od sebe, saj je bila to neka, no, vsaj upale so, garancija njihove sposobnosti in zrelosti poskrbeti za zarod. Zdaj pa, ko bomo, upam, kmalu dočakali enakopravnost tudi v plačnem sistemu, se zna zgoditi, da se vase sesedejo še najbolj utrjene prakse. Saj bi rekla, da bo več takšnih, kot sta francoski predsednik in njegova žena, a morda je vseeno dobro, da ne promoviramo seksualnih razmerij med učitelji in učenci.