In čeprav je sladka, vsebuje zelo malo kalorij, zato je primerna dobrota za vse tiste, ki bi radi odpravili kakšen kilogram, a se ne bi odpovedali poslasticam na jedilniku. Vsebuje veliko vode, zato tudi učinkovito odžeja.



Melone izvirajo iz Afrike in jugozahodne Azije, v Evropi pa so se začele pojavljati po padcu rimskega imperija. Tradicija gojenja melon sega v 16. stoletje v Mehiko, v tistem času pa so se prvi nasadi melon pojavili tudi v Španiji. Danes poznamo veliko različnih vrst, od rumene do medene, a prav vse so slastne. Melone se najbolj priležejo dobro ohlajene, lahko jih jemo kot samostojno malico, priležejo se tudi kot sestavine različnih solat, nekateri pa jih ponudijo s sirom ali pršutom.



Poleg vitaminov in mineralov melone vsebujejo precej karotenoidov, ki varujejo pred nekaterimi rakastimi obolenji. Melone vsebujejo tudi antikoagulante in adenozin, zato so učinkovite pri preprečevanju nastanka krvnih strdkov v žilah, s tem pa se zmanjša možnost možganske, pa tudi srčne kapi. Baker v meloni pomaga nadzorovati krvni tlak, kalij pa je pomemben mineral pri preprečevanju osteoporoze. Melone imajo tudi rahle odvajalne učinke, če ste torej zaprti, si privoščite melono in težave bodo izginile. Tudi diuretični učinki melone niso zanemarljivi, če si jo boste privoščili že za zajtrk, boste vodo postopoma odvajali ves dan.



Vsekakor pa velja previdnost pri nakupu, sicer se lahko prikrajšamo za pristen kulinarični užitek. Ali je melona že ravno prav zrela, nam razkrije vonj. Tam, kjer je bil pecelj, mora namreč omamno dišati po sladkem, sicer je plod še brez okusa. Če pa je vonj premočan, lupina melone pa ponekod že rjava, je plod zagotovo že prezrel, zato se mu raje ognite.