Nikdar ni povedal svojega mnenja, saj ga v bistvu ni imel. Razgledan ni bil in brez informacij in truda, da pridobimo relevantne podatke, ni možno graditi stališč in s tem trdnih mnenj, za katerimi bi stali. Njegova percepcija je bila omejena na sledenje lastnim koristim brez realnega opazovanja okolice, zato mu je marsikaj pomembnega tudi ušlo. Specializiral se je za opazovanje in prilagajanje lastne energije trenutnim potrebam, in ko so se ljudje od njega pričeli odmikati, zlasti ko so spoznali neiskrenost in nepristnost, jih je obelodanil kot prevarante, slabe ljudi in dal duška svoji domišljiji, ki je bila temna in kalna. 

Že zgodaj v otroštvu je prepoznal, da kalna voda skrije marsikaj, zato iskrenih ljudi in takšnih, ki so svoje mnenje povedali na glas, ni prenesel. Res pa je, da je takšnih manj kot onih, ki za svojo korist pokimajo čemer koli ali komur koli. Tako se je skozi leta oblikoval v povprečno osebnost, ki je bila medla, brez jaza, brez karizme in ugajajoča. Radi so ga imeli zlasti tisti, ki potrebujejo ribiče kalnih voda, in teh je v časih skrajnega brezvladja vrednot in morale neskončno mnogo. Zato se je sam sebi zdel sila dovršen in pameten, saj so mu ljudje jedli iz roke, ne zavedajoč se, da vsak sreča nekoga, ki mu je kos.

Ste kdaj pomislili, zakaj spletkarji tako radi napadejo pogumne in tiste, ki ne podležejo klasičnim oblikam zapeljevanja v zlo? Pogumni ustvarijo tisti sveti moment, ki je potreben, da se tema zazna in kalna voda zbistri. In ta ples svetlobe in senc je večen, kot je večnost trajna in nespoznavna. 

Njegova beseda? Vredna bolj malo, saj je bila naravnana na »hojla dri hojla dra« štimungo, vselej sedeč na več stolih in kimajoč mnogim, saj se nikoli ne ve, kje se odprejo vrata in priložnost novih skupnih zmag. Res je, kalna voda je za mnoge idealen habitat.

Tako je kimal in štel ugodnosti in vselej tedaj, ko je šlo za njegovo korist in dobrobit, iznašel nove tehnike ugajanja in pihanja na dušo. Ni se izpostavljal, rad pa je opazoval vse tiste, ki so imeli pogum in moč besede, da so svoje mnenje izražali. Na nek način jim je po tihem zavidal in sanjaril, kako jim bo nekoč vsaj malo zagodel. Saj ni prenesel, da je nekdo imel integriteto, držo in jaz. Vsak takšen je v njem ustvaril refleksijo, da se je pričel zavedati, kako ničen je v sebi, sam, prodan in plehek. A teh trenutkov ni bilo veliko, saj je pogumnih ljudi, ki bi naredili tisto, kar je prav, in ne onega, kar je najbolj enostavno, vse manj. Zelo rad je tudi spletkaril in o ljudeh in dogodkih ustvarjal namišljene zgodbe. Rad je čutil moč, ki mu je bila dana posredno. Kljub temu, da je imel nižjo vodstveno pozicijo in malo realnega vpliva, ga je rad kreiral umetno, podtalno in spletkarsko. Tako je nekoč pridobil pozicijo preverjanja delavcev podizvajalcev na terenu za dela, kjer je bil cilj zniževanje stroškov na račun teh, ki so že sedaj komaj shajali. Dela se je silno razveselil in užival, ko je našel minorne napake, zaradi katerih je podizvajalcem odbijal procente. Pozicija moči mu je silno godila. Najet je bil, da uničuje, in ko je čez leta v poznih petdesetih štel razbitine stolčenih sanj, neprilik in težav, ni prepoznal, kako slabo je vplival na usode mnogih. »Ne,« si je mislil, »saj sem le opravljal svoje delo«. Hm, morda je po novem med opisi delovnih nalog treba zapisati sadizem, saj se zdi, da ga nekateri pričakujejo in želijo? Omenjeni je bil za svoj sadizem nagrajevan vsakodnevno, a pot usode ga je pričela nežno opozarjati na načine, ki so vselej nepredvidljivi … A opozoril ni slišal in osebne sanje so se razbile … košček za koščkom …



Ste kdaj pomislili, zakaj spletkarji tako radi napadejo pogumne in tiste, ki ne podležejo klasičnim oblikam zapeljevanja v zlo? Pogumni ustvarijo tisti sveti moment, ki je potreben, da se tema zazna in kalna voda zbistri. In ta ples svetlobe in senc je večen, kot je večnost trajna in nespoznavna. Zato je takšen preboj vselej naraven, saj vrže luč uvida na vse tisto, kar se je skrivalo in bežalo pred soočenjem.

Prvi korak v napačno smer je že zadnji. In vsi, ki radi ribarijo v kalni vodi, imajo v sebi klice zla, ko s sadistično željo želijo škodovati drugim. In v družbi, ki časti užitek, udobje in skrb za lastno bit brez odrekanj, je treba opozarjati na klice teme, ki jih neiskrena drža hrani. 

V čisti vodi se vidi vse, zato je tako pomembno, da se vse tiste, ki motijo kateri koli odtenek kalne vode, utiša, odstrani in pozabi. Vsak, ki zase lahko reče, da je pogumen, da je v življenju opozarjal na krivice, da se je boril za pravico, da ni le gledal na svoje koristi, lahko pove, da so ga doletele sankcije: prek obrekovanja, nasilja, mobinga, napadov raznih sort in vsak lahko potrdi, da ima sreča kljub vsemu rada le najpogumnejše. V času jih nagradi. In čas, v katerem bivamo sedaj, nemo opozarja na preteklost, ko se je ljudi po krivem ovajalo, ko se je napredne načrtno poškodovalo, ko je bila kalna voda uvertura v gosto temo, ki ni dovolila dihu svobode. 27. januarja je minil mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Marsikdo se danes sprašuje, kako je lahko do takšnih kršitev človekovih pravic z vladavino zla sploh prišlo. Odgovor je jasen. Prvi korak v napačno smer je že zadnji. In vsi, ki radi ribarijo v kalni vodi, imajo v sebi klice zla, ko s sadistično željo želijo škodovati drugim. In v družbi, ki časti užitek, udobje in skrb za lastno bit brez odrekanj, je treba opozarjati na klice teme, ki jih neiskrena drža hrani. Ko ničevost postaja vir delovanja in smer vpliva, ko plehkost postane merilo in sprenevedanje družbena omika, je čas za nov obrat navznoter. Kdo pravi, da se zlo holokavsta ne more ponoviti? Kaj počnete vi, draga bralka, dragi bralec, na svojih poteh bivanja, da prispevate Luč in Dobro v svet? Skrbite za pravico? Pazite na svoj jezik? Zaslužnim dajete priznanje? Se borite za dobro? Delate vse, kar je v vaših močeh? Ste mentalno leni? Želite drugim slabo? Vas razjeda zavist? Kaj naredite za to, da bo svet lepši?

Majhen je korak do čiste teme; in vsaka napačna smer se prične s prvim vdihom ignorance, ki sebe razume kot blagoslov.