Pred štirinajstimi leti smo prof. dr. Renato Salecl, filozofinjo in sociologinjo, razglasili za našo prvo Ono 365. Skušala sem se spomniti, zakaj, kajti v letih po tem nas je vedno znova nagovarjala k novim razmišljanjem.
Potem sem se s pomočjo orodij, hm, ki jih ne maram, vrnila v leto 2011 in tistega osmega marca smo zapisali: »V družbi, ki glorificira koncept življenja kot meganakupovalnega centra, v katerem ti je dosegljivo vse in si kriv sam, če ne izbereš pravilno (ali celo – v prepričanju, da ti v resnici nikoli ni treba – sploh ne izbereš), je sama izbrala radost ob drobnih trenutkih življenja.«
Tistega leta, 2011, je izšla njena Izbira: »Po mojem opažanju imajo tako ženske kot moški dovolj ideologije, da je vse mogoče, da je le treba dobro, racionalno izbrati, pa se bosta prikazala uspeh in sreča.«
Letos, krepko desetletje kasneje, sva v ponovnem pogovoru osvetlili njeno in našo Izbiro. Kaj denimo pomeni famozna kapitalistično-marketinška krilatica Bodi ti in/ali Bodi to, kar si? Priznam, tudi sama sem se v nekem trenutku nad njo navduševala, bolje rečeno, bržčas sem jo vzela kot zasilni izhod iz tega družbenega nereda. Zadišala je celo po plahi svobodi. A je zmota, iluzija, ki v resnici utrjuje popolno oblast nad nami.
No, dr. Saleclova pojasni, da ta dobro premišljeni in usidrani kapitalistični pamflet odkrito spodbuja radikalni individualizem, ki pa ga nočemo, mar ne? Mi, ljudje, družbena in socialna bitja, tega surovega odtujevanja, navidezne samozadostnosti, krhkosti človeka, ki je idealen potrošniški material, nočemo. Ker vse bolj razumemo, kaj to pomeni?! Saj razumemo, kajne? Dogaja se nam militarizacija družbe ...
