Ko šola udari po žepu

Koliko boste odšteli za šolske potrebščine?

Novo šolsko leto je tik pred vrati: mnogi so že izkoristili številne akcije, ki jih od zadnjega zvonca junija ponujajo papirnice in knjigarne, drugi bodo enega najdražjih nakupov v letu opravili v prihodnjih tednih. In preštevilni starši bodo pri tem znova pošteno stanjšali svoje denarnice: grmada šolskih potrebščin bo namreč znova neusmiljeno udarila po žepu, saj je manj kot stotaka za enega šolarja skorajda nemogoče porabiti, znesek se pogosto raje približa kar 200 evrom.

In če kdo malčku uresniči veliko željo in ga osreči še s šolsko torbo, poslikano s priljubljenim risanim junakom, je strošek še večji, da ne govorimo o zneskih, ki jih lahko dosegajo še umetelne peresnice, vreče za športno opremo in copate, kakovostna nalivna peresa, šestila in kup likovnih pripomočkov. Mnoge tako ob koncu poletja čaka velik zalogaj, olajšanje pa bodo doživeli vsaj starši prvošolčkov, ki jim je država ob že tako veliki prelomnici, prehodu otroka iz vrtca v šolo, prizanesla vsaj z najdražjim delom nujnega nakupa. Delovni zvezki so namreč od lanskega leta za cicibane brezplačni, pojasnjujejo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS: »Pomembna novost, ki se je začela izvajati v lanskem šolskem letu, je, da ministrstvo letno zagotavlja sredstva za nakup učbenikov in drugih učnih gradiv za prvi razred za učbeniški sklad v osnovnih šolah. Lani smo za nakup učbenikov in učnih gradiv za prvošolčke namenili 668.277 evrov, ocena sredstev za letošnje leto je 655.785 evrov. Šole so s prenovljenim modelom učbeniške politike zadovoljne. V skladu s Pravilnikom o upravljanju šolskih skladov bomo torej tudi letos zagotavljali sredstva vsem šolam. Za učenke in učence ostalih razredov pa je izposoja učbenikov brezplačna.«



Prispevek države je vsekakor dobrodošel in hvalevreden, a kaj ko je v družini običajno več kakor le en otrok. Ta je seveda prvošolec le eno leto, tako že v drugem razredu sledi drag udarec po žepu. »Glede na to, da dnevno rešujemo res nepredstavljive stiske družin iz vseh regij Slovenije, je vselej ob koncu šolskega leta in skozi vse počitniške dni povpraševanje za šolskimi potrebščinami pri nas zares veliko,« opozarja Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Ljubljana Moste – Polje. »Pa ne gre zgolj za šolske potrebščine, velik strošek še vedno ostajajo delovni zvezki in druga obvezna literatura in pripomočki. Ob prvošolcih so še sorojenci, ki prav tako obiskujejo osnovnošolski in srednješolski program. Seveda pa pozdravljamo brezplačna učna gradiva ob vstopu v šolo, vendarle so olajšava za družine, ki tega zares ne zmorejo.«


Zakaj mora imeti vsak otrok nujno svoje barvice, peresnico in podobno, če bi lahko to bila last oddelka in bi se otroci naučili deliti, sodelovati in skrbeti za skupno dobro in stvari. Starši pa bi z veseljem in lažje vsi skupaj prispevali k tem dobrinam.


Kot rečeno, v drugem razredu osnovne šole ter vseh višjih itn. so torej stroški skoraj povsem na plečih staršev. Država in šole pomagajo z učbeniškimi skladi, ki omogočajo brezplačno izposojo, sporočajo z ministrstva: »V tem mandatu je bila po dolgih letih izvedena postopna obnova učbeniških skladov v osnovnih šolah. V letu 2015 je bilo za to namenjenih 3,36 milijona evrov, v letu 2016 jih je bilo 3,82 milijona evrov in v letu 2017 3,72 milijona evrov sredstev, torej skupaj skoraj 11 milijonov evrov. Z zagotovljenimi sredstvi so osnovne šole obnovile učbeniške sklade. Tudi za prihodnje smo zagotovili stabilno financiranje obnove učbeniških skladov. To pomeni, da bodo šole letno še naprej pridobivale sredstva za sprotno posodabljanje učbeniških skladov.« A tudi delovni zvezki in druge potrebščine v poletnih mesecih pošteno spraznijo denarnice staršev, se strinja Ogulinova: »Še vedno trdimo, da je preveč obvezne in plačljive literature in drugih pripomočkov – ki jih družine z roba preživetja ali pod njim preprosto ne morejo nabaviti za svoje osnovno- in srednješolce. Nekateri svojo stisko tako zelo skrivajo, da stanje družine privedejo zares do dna prepada. Socialno izključevanje, samoizločanje, ne zgolj staršev, tudi otrok, je izjemno nevarno in pogosto k nam prihajajo družine, ki jih je tako stanje zaznamovalo z različnimi čustvenimi motnjami, duševnimi in fizičnimi boleznimi tako staršev kot otrok in mladostnikov. In ob teh hudih zgodbah sem prav ponosna, da imamo tako zelo izdelan vseslovenski projekt Volja vselej najde pot, ki lahko takoj in na enem mestu pomaga vsem članom družine hkrati (materialno, finančno, psihosocialno, pravno, izobraževalno ...). Seveda pa je potreb mnogo več kot imamo možnosti, zato skozi projekt Botrstvo v Sloveniji ves čas predlagamo tudi sistemske spremembe za preprečevanje zdrsa v revščino ali njegovo učinkovito reševanje. Revščina se kljub lepim obetom ekonomske moči države in družbe širi. Med zaposlene, ki z nizkimi prihodki ne zmorejo preživetja.«



In prav zato je jeza ob koncu šolskega leta, ko številni delovni zvezki ostanejo le delno izpolnjeni, številni pripomočki pa skorajda nedotaknjeni, še bolj upravičena. Gradiva iz prejšnjega šolskega leta pogosto ni mogoče prenesti v naslednje, nakup povsem nove literature in drugih potrebščin se tako nemalokrat zdi povsem absurden. Sploh če se lahko skupni strošek šolskega gradiva od šole do šole za isti razred razlikuje tudi za več deset evrov! »Starši nam povedo, da zelo veliko šolskih potrebščin na koncu leta sploh ni uporabljenih in so prepogosto neuporabne za naslednje šolsko leto, saj so kupljeni v paketu za določeno stopnjo,« še opozarja Ogulinova. »Tu bi šole lahko stopile staršem naproti in same kupile toliko gradiva, kolikor se ga zares potrebuje, starše pa bi s tem razbremenila velikih stroškov. Predvsem je treba prevetriti učne vsebine. In hkrati meriti učinke silno dragih delovnih zvezkov in druge literature, ob tem pa takoj poenotiti seznam potrebnih učbenikov in dodatnih gradiv. Povsem nesprejemljivo je, da v enem lokalnem okolju dve šoli terjata od staršev različno in seveda obvezno literaturo. Zakaj se otrok raje ne nauči, kje vse še lahko pogledajo določeno snov, če jih poglobljeno zanima! Zakaj ne praktično in izkustveno učenje? V naših dejavnostih otrokom šibkih družinskih zaledij ponujamo brezplačno učno pomoč. Ogromno učencev in dijakov se zvrsti pred našimi prostovoljci, ki jim zares učinkovito pomagajo do obvladovanja vsebin. In prav prostovoljci ugotavljajo tudi različnost literature, otroci pa je preprosto ne znajo uporabljati. In če nimajo še dobre učno podporne družine – vsa ta silna literatura ne pomaga.«


Preveč je obvezne in plačljive literature in drugih pripomočkov – ki jih družine z roba preživetja ali pod njim preprosto ne morejo nabaviti za svoje osnovno- in srednješolce. Nekateri svojo stisko tako zelo skrivajo, da stanje družine privedejo zares do dna prepada. Socialno izključevanje, samoizločanje, ne zgolj staršev, tudi otrok, je izjemno nevarno in pogosto k nam prihajajo družine, ki jih je tako stanje zaznamovalo z različnimi čustvenimi motnjami, duševnimi in fizičnimi boleznimi tako staršev kot otrok in mladostnikov.


A kot kaže, smo pri nabavi šolskih potrebščin ujeti v kolesje birokracije. Cene učbenikov in drugega gradiva v Sloveniji namreč oblikuje tržni sistem, enako kakor v drugih državah EU, pojasnjujejo na ministrstvu: »S tem se ohranja možnost velikega izbora različnih učnih gradiv, ki je nujna pri uresničevanju načel in ciljev vzgoje in izobraževanja. Po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med navedene cilje sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji sodi namreč tudi uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja. Osnovna šola avtonomno določi izbor učnih gradiv. K izboru morajo soglasje podati starši osnovnošolcev. To določa Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov, ki pravi, da strokovni aktiv učiteljev predlaga ravnatelju seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih bodo učitelji in udeleženci izobraževanja uporabljali pri pouku v prihodnjem šolskem letu. Učitelji avtonomno presodijo, katero učno sredstvo bodo uporabili za dosego ciljev iz učnega načrta. Ali je to učbenik ali gradivo, ki ga pripravi učitelj sam, ali oboje, je presoja učitelja. Vendar je samo učbenik v skladu s pravilnikom potrjen s strani pristojnega strokovnega sveta. Učitelji so tudi usposobljeni, da samostojno in kreativno pripravljajo gradiva, ki jih bodo poleg učbenika lahko uporabljali pri izvajanju pouka.« 



In kot kaže, bi lahko pri nabavi delovnih zvezkov tudi starši sami bolj smiselno posegli v odločanje, še povedo: »Ravnatelj pridobi pisno soglasje sveta staršev za skupno nabavno ceno delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezen razred oziroma letnik šole. Šola mora torej upoštevati soglasje sveta staršev k skupni nabavni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Plačniki so namreč starši, ki lahko izbor zaradi visoke cene seveda zavrnejo in šolo pozovejo k ponovnemu izboru. V pomoč šolam pri izbiri Zavod RS za šolstvo na letni ravni objavlja cene delovnih zvezkov. Glede izbire šolskih pripomočkov se starši odločajo samostojno, šole pa lahko predlagajo staršem nabavo ustreznih učnih pripomočkov, ki se jim zdijo najbolj ustrezni za izvajanje izobraževalnega procesa. Šole lahko pri tem staršem pomagajo z navajanjem primerljivih artiklov, odločitev pa je na koncu na strani staršev.«


Šola mora upoštevati soglasje sveta staršev k skupni nabavni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Plačniki so namreč starši, ki lahko izbor zaradi visoke cene seveda zavrnejo in šolo pozovejo k ponovnemu izboru.


Odgovornost za kopičenje dragega učnega gradiva in pripomočkov torej nosimo vsi, morda pa smo se izgubili v družbi, ki je pozabila na skromnost, čut za solidarnost in pomoč sočloveku. Kot sklene Ogulinova, bi bila lahko uporaba vseh materialov po šolah razporejena mnogo bolj smiselno, praktično in pravično, če bi ljudje le še znali – deliti in sodelovati: »Zakaj mora imeti vsak otrok nujno svoje barvice, peresnico in podobno, če bi lahko to bila last oddelka in bi se otroci naučili deliti, sodelovati in skrbeti za skupno dobro in stvari. Starši pa bi z veseljem in lažje vsi skupaj prispevali k tem dobrinam. Tako so celo učenci na svojih območnih Otroških parlamentih prav v letošnjem letu izražali veliko potrebo po tem, da bi šola morala vzgajati funkcionalno opismenjevanje otrok: kako se učiti, kako upravljati z dobrinami in denarjem, kako gospodinjiti, kaj so resnične vrednote življenja, kako pomembno je imeti prijatelja, kako smo vsi pomembni za skupno dobro, kako nismo odgovorni le za svoje življenje pač pa tudi za druge, kako so pomembne knjige, knjižnice, vzgoja za preprečevanje potrošništva itn.«

Otroci s svojo iskrenostjo in neposrednostjo marsikdaj zadenejo žebljico na glavico, morda bi jim veljalo prisluhniti … in tako tudi privarčevati.


Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE