Resda je zdravo, a ne moremo ga uporabiti prav vedno in povsod. In niti v neomejenih količinah, se razume. Kdaj je torej lahko kokosovo olje nevarno oziroma neučinkovito?

Denimo, pri hujšanju. Čeprav je naravno, radi pozabljamo, da je kokosovo olje v resnici bogato s kalorijami. To seveda ne pomeni, da se mu je treba izogibati, a vsekakor ga ne smemo uporabljati v neomejenih količinah, če si prizadevamo odpraviti kilogram ali dva. Kokosovo olje je tudi dokaj mastno, pretirana količina maščob pa je nevarna za razvoj srčno-žilnih obolenj, torej tudi tu velja: zmernost je lepa čednost.



Kokosovo olje velja za priljubljeno v kulinariki in je primerno tudi za toplotno obdelavo, a pozor: nerafinirano prenese le nekje do 150 stopinj celzija. Za visoke temperature uporabite raje rafinirano, ki zdrži nekje do 230 stopinj!

Mnogi prisegajo na kokosovo olje celo pri negi ustne votline, na to naj bi prisegala ayurvedska medicina. Toda stomatologi temu nasprotujejo: morda kokosovo olje lahko pripomore do bolj svežega zadaha in sijaja sklenine, nikakor pa ne odstranjuje nevarnih bakterij kakor zobne kreme.



Kokosovemu olju se velja izogibati, če imamo prasko ali odprto rano. Sproži lahko rdečico, srbečico in občutljivost kože, opozarjajo dermatologi, ki poudarjajo, da kokosovo olje, čeprav blago varuje pred UV-žarki, nikakor ne zadostuje kot popolna zaščita pred nevarnim soncem.