Komunikacija s strankami je namreč pokazala pripravljenost za preseganje razlik med programsko različnimi strankami, je še zapisal v svojem odgovoru predsedniku države.

V pismu predsedniku republike, ki ga je objavil tudi na Twitterju, je Janša zapisal, da na podlagi neformalne komunikacije med parlamentarnimi strankami v zadnjih dveh tednih ocenjuje, da obstaja možnost za oblikovanje potrebne večine v DZ in da je skupni imenovalec te komunikacije spoznanje, da si velika večina strank ne želi novih predčasnih volitev, ki bi bile četrte zapovrstjo.

Po Janševih navedbah med parlamentarnimi strankami obstaja določena pripravljenost za sodelovanje in preseganje programskih razlik.

»To je glede na dani rezultat volitev, pri katerem druga in tretja stranka skupaj ne dosegata števila poslancev prve, hkrati pa tudi SDS za sestavo večine potrebuje še vsaj dva koalicijska partnerja, seveda tudi edini možen pristop za oblikovanje stabilne vlade,« je prepričan predsednik SDS.

Po njegovih besedah se je pokazalo tudi, da nekatere parlamentarne stranke vztrajajo pri »obžalovanja vredni nedemokratični in nedržavotvorni drži zavračanja večinske volje volivcev in celo same kulture dialoga«. Kot meni, k temu pomembno prispevajo »različne neformalne interesne skupine, ki si želijo čim daljše obdobje brezvladja, čim večji nered v družbenih podsistemih in posledično seveda čim bolj šibko vlado«.

»V neobvladljivi koaliciji velikega števila strank in šibki vladi dobijo garancijo za lastne koristi oziroma lažji dostop do davkoplačevalskih sredstev, deležev državnega premoženja prek obvladovanja DUTB in SDH in ohranitev svojih privilegijev in monopolov. Ker so te interesne skupine lastnice večine osrednjih medijskih hiš ali pa imajo v njih zaradi kapitalskih in drugih povezav pomemben vpliv, v javnosti načrtno spodbujajo (ne)kulturo izključevanja, kar dodatno otežuje oblikovanje stabilne vlade,« je zapisal.



Do resnega poskusa oblikovanja stabilne vlade lahko po njegovem prepričanju očitno pride šele potem, ko bodo prej izčrpane vse teoretične možnosti za oblikovanje šibke, nestabilne vlade. Kot je zapisal Pahorju, se bo zaradi vsega navedenega proces oblikovanja vlade še nekaj časa »po nepotrebnem zavlekel, kar najverjetneje prenaša vašo pristojnost in odgovornost za predlaganje predsednika vlade tudi v drugi ali v tretji krog«. Pahorja je obenem tudi prosil za podporo pobudi, oblikovani na skupnem sestanku med SDS in NSi, da se volilni sistem čim prej vsaj deloma popravi tako, da bo omogočal volivcem odločilni vpliv na izvolitev njihovega poslanca. To po njegovih besedah terja tudi ustava, ki v tej točki še vedno ni uresničena. Takšna sprememba bi lahko po njegovih besedah pomembno povečala zaupanje ljudi v demokratični proces volitev in s tem tudi volilno udeležbo, ki je že dva mandata nevarno nizka.

Spomnimo, predsednik Borut Pahor je predsednika SDS Janeza Janšo prejšnji teden uradno seznanil, da ga je pripravljen predlagati za premierja. Janša je po pogovoru pri Pahorju predsednikom parlamentarnih strank poslal vabilo na pogovor o sestavi koalicije, vendar ga je nato večini tudi preklical, saj je konec tedna šesterica strank pod okriljem LMŠ v večini uskladila vsebino koalicijske pogodbe.

Po odstopu NSi od pogajanj z LMŠ se je nato Janša sešel s predstavniki NSi, ločeno pa tudi s SNS. Po srečanju z NSi so iz SDS sporočili, da nerešeni razvojni in strukturni problemi zadnjega mandata k sodelovanju še posebej kličejo parlamentarne stranke, ki niso sodelovale v upravljanju države v obdobju 2014-2018. 

Pahor je sicer napovedal, da bo, če Janša kandidature ne bo sprejel, pred iztekom prvega kroga iskanja mandatarja, kar bo v ponedeljek, preveril, ali je uspelo komu drugemu pridobiti večinsko podporo v DZ, in ga povabil na pogovor.

Kot so sporočili iz Urada predsednika RS, bo Borut Pahor v ponedeljek uradno seznanil državni zbor, da v 30-dnevnem roku ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade in da nihče ne uživa potrebne parlamentarne podpore. Pahor je danes opravil pogovor tudi s predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem, ki ga je seznanil, da do 23. julija prav tako ne bo imel zagotovljene potrebne večine za izvolitev za predsednika vlade.