In tudi prepovedana živila ali pa nezaželene jedi ter zanimive dogodivščine, denimo, nekoč jo je doletela izjemna čast, da je Williama in Harryja učila kuhati špagete. Toda začnimo na začetku – le kako se lahko sploh prijaviš za službo na britanskem dvoru? »Ko sem delala v restavraciji Cordon Bleu Cookery, se je pojavil razpis za delovno mesto v Kensingtonski palači. Vojvoda in vojvodinja Gloucesterska sta potrebovala kuharja, po prijavi so me povabili na razgovor,« je zaupala Robbova. »Službo sem dobila, kakšno leto in pol pozneje pa sta prišla na večerjo soseda v palači, princesa Diana in princ Charles. Bila sta navdušena nad mojimi jedmi in povabila sta me v svojo kuhinjo. Tako se je začelo.« Zakonca in njuna sinova je spremljala vsepovsod, tudi med potovanji, kamor je vedno nosila vse nujne pripomočke, organizacija in logistika sta ji venomer vzeli veliko časa, pojasnjuje Robbova: »Včasih mo kosili v Londonu, večerjali pa na Škotskem. Ves čas sem morala biti v pripravljenosti.«



Zdaj pa bistvo, kaj so kraljevi najraje jedli in česa sploh niso marali? »Pravzaprav je bilo edino živilo, ki ga prav nikoli nisem smela uporabiti, česen. Razlog za to je seveda očiten, ne moreš toliko javno nastopati z zadahom po česnu, to je lahko res neprijetno.« Kot pojasnjuje, sta Charles in Diana uživala zdravo in doma pridelano hrano, kar zadeva meso, pa sta najraje večerjala kar prinčev ulov. »Princ Charles je redno hodil na lov, zato sem tudi pogosto pripravljala divjačinsko meso. Na škotskem posestvu Highgrove sem imela na voljo veliko domače zelenjave, saj je bil tam skrbno obdelan vrt, tako je družina jedla zelo zdravo. Nikoli niso šteli kalorij, a je bilo vse domače. Tudi kruh in testenine, sama sem delala tudi majonezo. Vsak chef je vesel, če lahko vse jedi pripravi povsem sam.«



Kraljevska hrana po njenih izkušnjah ni nič kaj posebno prefinjena, je pa zelo skrbno pripravljena in preverjenega izvora, ko je le mogoče, domačega: »Jagnjetina je bila od kraljevskih ovc, mleko od kraljevskih krav. Divjačino so lovili sami, vsi smo nabirali gobe, ki smo jih narezali in spravili v skrinjo za ozimnico. Morda smo kaj ekstravagantnega pripravili zgolj ob posebnih obiskih. Takrat so bile gostije precej formalne. Kaviarja nismo nikoli kupovali, tudi tartufov ne, te smo uporabili le, če so jih prejeli v dar. Predvsem princ Charles je bil zelo varčen pri hrani: ni maral velikih količin na krožniku in nič ni smelo v smeti. Kar je ostalo, smo porabili prihodnji dan.«



In ker so starši vedno zgled otrokom, tudi William in Harry nikoli nista bila izbirčna: »Pri mizi nikoli nista kuhala mule. Ko sta bila zelo majhna, je Diana odločala, kaj je primerno za njiju, a ju je zelo hitro navadila na vse jedi, tako da pozneje nikoli nista bila izbirčna in sta se znala vesti ob vseh priložnostih.« Tudi kraljica je vedno uživala v skromnih jedeh, pripravljenih iz živil z domačega vrta ali iz hleva, ko je prišla na obisk k sinu in snahi, kljub bogatim izkušnjam pa je imela Robbova strašansko tremo, ko je pripravljala večerjo ali kosilo za britansko monarhinjo: »K sreči nisem imela časa, da bi se ukvarjala s svojimi strahovi, ampak sem se morala osredotočiti na jedi.« 



Verjetno si je težko predstavljati kraljeve s kuhalnico v roki, a vendarle so se nekateri, predvsem starejši pripadniki dvora, radi zadrževali v kuhinji in klepetali z Robbovo ter spraševali po receptih. »Vsakdo je seveda imel dostop do kuhinje, včasih smo pripravili kaj skupaj. William in Harry sta zelo rada pekla piškote, pozneje pa sta se naučila pripraviti špagete z bolonjsko omako,« je zaupala Robbova, a poudarila, da je povsem drugačna zgodba zdaj pri Cambridgeevih. Tam je namreč glava družina Kate, ki prihaja iz sicer premožnega okolja, a ker ni modre krvi, so ji butlerji, kuharji in druga služinčad povsem tuji. »Kolikor vem, na posestvu Anmer Hall nimajo svojega kuharja. Po večini sami poskrbijo za vse, Kate pa kuha. Pri tem bodo vztrajali kar se da dolgo, kajti želijo si čim bolj normalnega življenja zavoljo otrok. Kate je vajena kuhanja, saj je odraščala v normalnem okolju. Jedo v kuhinji, za kuhinjsko mizo, brez kakršnih koli formalnosti.«