Snahe in tašče

Kaj sem ji storila?

Moški je poročen, torej ima ženo, obenem je sin neki materi. Obe ženski ustvarjata dinamičen in običajno napet odnos, torej odnos med priženjeno snaho in taščo. Kot pri drugih vrstah odnosov je tudi tukaj komunikacija lahko ljubezniva in spoštljiva, še pogosteje pa je žaljiva, ignorantska in nasilna.

Foto: pexels

Ne boste verjeli, a pogosto se pri svojem svetovalnem delu ukvarjam tudi s to problematiko, ko bodisi tašča nikakor ne more razumeti mlade snahe bodisi snaha dobesedno zboli zaradi vpletanja moževe mame v zakon mlade ženske.



Skupaj po slovensko

Poglejmo nekaj resničnih scenarijev, ki se dogajajo po slovenskih domovih. Prvi naj bo optimističen, ljubezniv: žena pride v družinsko hišo moža, v kateri živijo tudi njegovi starši. Poročila se je z moškim, ki je zrel, funkcionalno odgovoren in spoštljiv, kar pomeni, da so njegovi starši opravili primerno in kakovostno vzgojno proceduro. Snaha spoštljivo komunicira s taščo in tastom, razumejo se, podpirajo se in živijo v slogi. Ne povzroča zdrah, razdora ali slabe volje, ker je zadovoljna s svojim zakonom, in v tem paketu pridejo tudi moževi starši. Poznam takšne primere, ki vsi seveda vključujejo tudi veliko strpnosti in pripravljenosti na prilagajanje, saj je laže videti razne družinske dogodke s temne in negativne plati. Možu se ni treba postavljati na nobeno stran, ker tega od njega ne zahteva ne mati ne žena.

Drugi, verjetno in na žalost mnogo pogostejši scenarij, ki ga običajno slišim: mlada se priseli, ko se poroči ali začne živeti s sinom. Kot je običaj v Sloveniji, so starši, ki so večinoma povojna generacija, zgradili večstanovanjske hiše, v katerih v različnih nadstropjih živijo stari starši ter njihovi otroci s svojimi družinami. Ker gre za mikrookolje, brez pripravljenosti na sklepanje kompromisov in na sožitje, hitro sledijo trenja, nerazumevanje in slaba volja. Poslušam: »Mlada je po enem letu bivanja v naši hiši postala prava nesramnica! Ne pozdravi me, pa imamo skupni vhod. Ko me vidi na terasi obešati perilo, me grdo pogleda in izgine v notranjost. Kot da sem kužna.« Spet druga nesrečna tašča zna povedati: »Ne spusti otrok, se pravi vnukov k meni. Ko jih kdaj prestrežem pred vhodom, vidim, da si me niti v oči ne upajo pogledati. Kaj sem ji storila?«


PREBERITE TUDI: Alkohol ali družina?


Polje nenehnih konfliktov in spletk

Se prepoznate v teh nekaj stavkih, ki kažejo na pogost problem nerazumevanja in pomanjkljive komunikacije? Sploh pa v teh opisih življenja ne zasledimo spoštovanja do starejše generacije. Taščam se zdi, kot mi povedo, da »'ta mlade' samo čakajo, da se 'stegnem'«, če smem citirati eno od prizadetih gospa. Tako se znajdejo pred težko dilemo, kako se s sinom pogovoriti o svoji bolečini in mu odpreti oči, s kom živi.

Nekatere tašče imajo sina pod kontrolo že od nekdaj in nimajo težav s tem, da ga pridobijo na svojo stran. Pri tem uporabijo vzvod čustvene manipulacije, v njem lahko vzbudijo občutek krivde, češ, »poglej me, stara sem, tvoja žena pa je tako nesramna z menoj, kaj boš storil?« ali pa poskusijo takole: »Ne vem, ali bom zdržala ta pritisk od tvoje žene, ko se noče z mano pogovarjati in mi ne dovoli, da čuvam otroka.« Če je mama vzgajala sina na podlagi krivde in mu je znala vzbujati občutek slabe vesti, če se ni vedel, kot je ona zahtevala, bo tudi zdaj, ko je odrasel moški, popustil mami in ženi obrnil hrbet. Ne bo poslušal ženinih argumentov, kako se je morebiti tudi stara gospa neprimerno in ignorantsko vedla do »ta mlade«, ne bo je podprl v iskreni želji, da sta ona, torej sin in žena, jedro njune družinice, ki pač ne vključuje stare mame. S tem se oblikuje polje nenehnih močnih konfliktov, ki zelo obremenjujejo življenje vseh vpletenih, da o otrocih, ki so talci tako svojih staršev kot starih staršev, niti ne govorim.

Naslednji scenarij je lahko: tašča in tast sta neizmerno razumevajoča in pozorna, a si je sin izbral žensko, ki ne premore osnovne plemenitosti duha ali pač zgolj osnovne človeškosti in ima v mislih zgolj, kako se bo dokopala do premoženja, se pravi do hiše, v kateri zdaj živi še z moževimi starši. Ne zanima je nič drugega in s svojimi spletkami in intrigami spravlja v nemočen bes in ob živce taščo in tasta. Če je tašča vdova, je običajno še bolj nebogljena in prepuščena na milost in nemilost zlobni snahi, ki z njo zna zelo grdo in poniževalno ravnati. Vse, o čemer pišem, je resnično in se dogaja med zidovi slovenskih domov.


PREBERITE TUDI: Zakaj moški odhajajo?


Za zdrave odnose

Dejstvo je, da nam manjka osebnostne širine in da zelo težko sprejmemo nove ljudi v osebnostni krog, ki ga tvori naša družina, se pravi otroci. V našem primeru odrasli sin. Sicer je res, da je za sobivanje dveh generacij treba ogromno razumevanja in strpnosti, za kar morajo vsi vpleteni delati. Če pustimo, da grejo zadeve svojo pot, se bodo zagotovo dogajale tragične in žalostne zgodbe. Včasih slišim tudi, da sinova žena takole zagrozi tašči: »Pojdi mi že enkrat s poti!« In: »Da se mi otrok ne dotakneš!« Da, to se vam morebiti zdijo res skrajnosti v odnosih ene družine, ki je starostno razdeljena, a so realno in dokaj pogosto stanje.

Sem večni optimist in v vsem in vseh vidim prvo dobro in pozitivno, zato tudi o odnosu med taščo in snaho pravim, da je lahko ljubeč in skrben, če sta si obe dami pripravljeni prizadevati za medsebojni odnos. Treba je vlagati razumevanje, slišati potrebe in želje ena druge, pri tem spoštovati tudi različnost stališč. Sin, ki je razpet med mamo in ženo, lahko učinkovito sodeluje tudi tako, da sam prispeva k bolj prijetnemu bivanju, ko komunicira z obema kakovostno in ljubeznivo.

Slišala sem že za primere, da je sin povsem prezrl želje in potrebe žene in se v celoti postavil na mamino stran, ki si ga je že prej naredila za nadomestnega partnerja. Patologija takšnih odnosov je težka in se dostikrat vleče generacije. Sama imam dober odnos z bivšo taščo, ki jo imam rada, čeprav z njenim sinom nisva mogla biti več skupaj. Skrbi zame, kot bi bila njena hči. In cenim jo, ker je zelo skrbna in ljubeča babica moji najstniški hčerki.

Skušajmo živeti v zdravih odnosih, naj so to partnerski, odnosi med nami in našimi otroki ali našimi starši. Pri vseh odnosih, v katere stopamo, naj velja, da se potrudimo biti strpni, da ustrezno in argumentirano komuniciramo in znamo spoštljivo izraziti svoje potrebe ali želje. Če vsi vpleteni tako delujemo, sta uspeh in mir v družini zagotovljena.

* Melita Kuhar je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si. Če bi radi stopili v stik z njo, pišite na: info@svetovalnica.si

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE