Častilcem osrednje Slovenije ni treba daleč, če si želijo napolniti baterije. Že nekateri ljubljanski hribi s posebnim poudarkom na Golovcu glede na radiestezijske meritve odpirajo zapackane komunikacijske kanale oziroma omogočajo, da laže izrazimo prava čustva. Kot vemo, je to v preprečevanju bolezni neizogibno. Če verjamete ali ne, okoli vsem znanega Prešernovega spomenika po pisanju znanega popotnika in publicista Primoža Hienga poteka silno močan energijski krog, ki je tudi po zemeljski moči središče Ljubljane. Za kogar ljubljansko doživetje energij ni zadosti očiščevalno, naj se odpravi do Obale. Tam bo dobrodošla sprememba že vonj po morju, a predlagamo tudi neposredno vključitev drugih čutov.


Foto: Domen Pal


Energijski park Manas  V Malem Lipoglavu 17 kilometrov iz Ljubljane so člani društva za vzpodbujanje celovitega življenja Manas za hišo na nadmorski višini 400 metrov uredili energijski park. Ustvarila ga je duhovna učiteljica Siona Levstik. V njem najdemo tri elemente, zgrajene s pomočjo kamnov: krog življenja, znak neskončnosti in galaksijo. Z vstopom v krog življenja krepimo življenjsko energijo in dvigujemo zavest. Drugi krog v krogu s križem je simbol povezovanja vesolja in Zemlje oziroma duhovnega in materialnega. Obiskovalec si izbere, v katerem od štirih prekatov, ki jih oblikuje križ v krogu, bo stal od tri do pet minut. V znaku neskončnosti se uravnotežijo ženske in moške energije; levi, ženski del oziroma krog, med drugim lajša zdravstvene zaplete, povezane s ščitnico, rodili, menstruacijo, osteoporozo, žolčem, migrenami in ušesi. Desni krog je namenjen krepitvi moškosti in vrlin, kot so odločnost, akcija in prodornost, ter premagovanju težav s srcem, prostato, mišicami, želodcem, ledvicami, nosom in grlom. Vstop v krog neskončnosti, kjer naj bi bili od štiri do deset minut, je prav tako priporočljiv za pare. Galaksija aktivira spiralno energijo in spodbuja pravilno delovanje čaker pod okriljem zdravilnega števila 13. Ob vstopu v park so zaželeni prostovoljni prispevki. (Vir: Vodnik po zdravilnih energijah, Primož Hieng, samozaložba)


Foto: Boris Šuligoj


Vsaj potop do vratu  Nekateri Primorci plavajo v morju tudi pozimi. Začetniki naj si za popolno prebuditev čutov privoščijo le kratek potop do vratu oziroma krajše plavanje brez močenja las. Kdor si želi ta drzni podvig izpeljati pred kar najbolj številnim občinstvom, naj se pridruži množičnemu tradicionalnemu skakanju s portoroškega pomola 1. januarja 2019. V zimske valove se je sicer najpametneje podati na sončen dan; po prihodu iz morja žarki sonca posebej prijajo. Poleg običajnih oblačil ni odveč imeti s seboj še kakšnih dodatnih toplih kosov. Tudi objem ljubljene osebe nikakor ne bo odveč. Seveda turistično obljudeni Portorož ni edino primerno mesto za zimsko kopanje na prostem. Tisti, ki imajo radi svoj mir, bodo prej izbrali obalo pod strunjanskim klifom. Po skoku v morje se lahko odpravimo tudi na sprehod po strunjanskih solinah. Ljubitelji hoje si zadajo zlahka dosegljiv cilj ter ob morju prehodijo razdaljo denimo od Seče do Portoroža ali od Portoroža do Pirana ali od Pirana od Strunjana. Morda se kdo raje odloči oditi do Izole ali Ankarana? Za piko na i se prileže še obrok s svežimi ribami ali morskimi sadeži. Še ena dobra plat izleta do našega malega, a dragocenega morja pozimi je, da nam za razliko od poletja ponavadi ni treba iskati parkirnega mesta. (Vir: Najlepše stvari so zastonj, Igor Drnovšek, Mladinska knjiga)