Ivana Kobilca dobila prvo pregledno razstavo

Ivana Kobilca (1861-1926) ne velja zaman za največjo slovensko slikarko. Ne le s svojimi deli, tudi z življenjsko energijo predano umetnosti, ki jo je tako ljubila, je navdihnila mnogo gledalcev. Medtem, ko so njeni moški kolegi svoje slikarstvo financirali s podporami družin in mecenov, je Kobilca živela razpeta med Münchnom, Parizom, Sarajevom, Berlinom in Ljubljano, umetniške dogodivščine pa si je financirala sama. Že zelo zgodaj je namreč doumela, kako uspeti kot umetnica, pridobila je potrebno izobrazbo, pošiljala svoja dela na natečaje v tujino, vzpostavljala stike s pomembnimi ljudmi tistega časa ter skrbela za lastno publiciteto. Svoje slike je prodajala po vsej Evropi, denar, ki ga je zaslužila, pa ji je nudil umetniško svobodo. 

»Kobilci pripada veliko višje mesto, kot ga ima zdaj,« je pred dvema letoma za Sobotno prilogo dejala umetnostna zgodovinarka in teoretičarka Beti Žerovc. S prvo pregledno razstavo njenega bogatega opusa ob 100. obletnice ustanovitve Narodne galeriji v Ljubljani, bo navsezadnje le dobila večje priznanje. Na ogled bo okrog 140 slikarkinih del l iz vseh slogovnih obdobij in vseh žanrov, tudi zelo priljubljeni sliki Poletje in Kofetarica. Slednjima bodo na razstavi pridružene umetnine, ki so skoraj neznane širši javnosti, vse skupaj pa odsevajo ustvarjalno moč Ivane Kobilce in raznolike vplive evropskih umetnostih središč, kjer je slikarka živela in ustvarjala. 

Obiskovalci bodo na razstavi lahko izvedeli tudi povsem nova dejstva o slikarkinem življenju, saj so nekatera v galeriji odkrili šele med pripravami postavitve razstave. Evidentirali so več kot 350 del, popisali nove lastnike njenih slik, natančneje dokumentirali berlinsko in sarajevsko obdobje ustvarjanja Ivane Kobilce, na umetninah in okvirjih so izvedli potrebne konservatorsko-restavratorske posege in pregledali številne dokumente. Veliko novih dognanj so črpali iz zasebnih pisem, ki jih je umetnica pošiljala domačim, do katerih so prišli šele v zadnjem času. 

Narodna galerija že lep čas opaža, da sta umetničini stvaritvi Poletje in Kofetarica daleč najbolj priljubljeni sliki v galeriji, prav zato je bil že skrajni čas, da se Kobilci poklonijo v širšem smislu, še posebej ker je bila zadnja razstava umetničinih del daljnega leta 1979. Na razstavo, ki bo do 10. februarja 2019 na ogled v Novem krilu Narodne galerije, so vključena tudi najbolj znana dela drugih slovenskih realistov in Kobilčinih slikarskih kolegov, kot so Pred lovom Jurija Šubica, Zamorka Antona Ažbeta ter dela Jožefa Petkovška in Ferda Vesela.