Od letošnjega 1. januarja so pri naših zahodnih sosedih torej dovoljene le biološko razgradljive paličice. Na embalaži morajo biti ob tem jasno navedena navodila za njihovo odlaganje, proizvajalci morajo potrošnike tudi opomniti, da vatirane palčke ne sodijo v straniščno školjko, temveč med biološke odpadke.

S prepovedjo plastičnih palčk želi Italija med drugim zaščititi obale: devet odstotkov vseh smeti na plažah namreč predstavljajo prav plastične vatirane palčke. Italija načrtuje tudi uvedbo prepovedi plastičnih kozarcev, krožnikov, pribora in drugih izdelkov za enkratno uporabo, te prepovedi pa naj bi v veljavo stopile z januarjem 2020, kot je napovedal okoljski minister Sergio Costa. Podobno se obeta tudi kozmetičnim izdelkom z mikroplastiko.



Spomnimo,Evropska komisija je maja lani predlagala prepoved uporabe slamic,plastičnega jedilnega pribora in krožnikov ter plastičnih vatiranih palčk. Predvidoma z letom 2021 naj bi bili tako na evropskem trgu prepovedani plastični jedilni pribor in krožniki, vatirane palčke, slamice, palčke za mešanje pijač in palčke za balone. Evropejci na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, manj kot 30 odstotkov se jih reciklira. Plastika za enkratno uporabo predstavlja polovico odpadkov v morju ali na obali, do leta 2050 naj bi bilo v morju več plastike kot rib.

Ekološki korak naprej je z letošnjim letom naredila tudi Slovenija: od 1. januarja so na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov tako prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke ne glede na debelino njihove stene. S tem ukrepom želi vlada spodbuditi trajno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, obenem pa preprečevati splošno povečanje proizvodnje embalaže in doseči zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.