VIDEO: Paraolimpijka Leja Glojnarič: Če imaš velike sanje, jih moraš izpolniti
Leja Glojnarič se je rodila s prirojeno dedno napako, njen sluh je okrnjen. Mama in oče sta njena neomajna podpornika, prav tako sorojenci. Mama je ob njenem rojstvu pustila službo, oče je njen trener, Leja pa ženska mnogo talentov. A atletika je njena strast in ona je njena kraljica. Neverjetna moč te mlade ženske je ovenčana z najvišjimi priznanji. Kaj vse nam Leja še pripravlja?
Ko jo je konec preteklega leta paralimpijski komite razglasil za najboljšo športnico leta 2022, Leja ni mogla skriti presenečenja in ponosa, kajti na tako izjemno priznanje ni bila pripravljena. Ima jih že veliko, a to je zelo posebno. Toda pojdimo še nekaj mesecev nazaj. Na lanskih olimpijskih igrah gluhih v Braziliji je v skoku v višino (kar je njena najljubša disciplina) zmagala in prejela zlato kolajno, še eno zlato pa osvojila v sedmeroboju.
Na olimpijske igre je odpotovala s poškodovanim kolenom, mama Vesna ji je celo predlagala, naj raje ostane doma, a se ni dala ustaviti, tako kot se tudi sicer ne vdaja. Oče Iztok Glojnarič, tudi njen trener, rad med smehom pove, da Lejo sicer odlikuje velika trma, ki zna biti kdaj tudi naporna, a brez trme in pripadajoče vztrajnosti najbrž v nobenem športu ne gre.
V resnici se takrat nisem zavedala, koliko odrekanja je bilo potrebnega, da sem lahko trenirala v Brežicah. Zdelo se mi je bolj ali manj samoumevno, a danes vem, da ni tako. Za vse sem jim res hvaležna.
Jaz ne slišim
Rodila se je s slabšim sluhom, prirojeno dedno napako. Mama je hitro ugotovila, da je nekaj narobe, na Lejino neodzivnost je bila še toliko bolj pozorna, ker je bila njena babica popolnoma gluha. Ko so zdravniki potrdili gluhost, je mama pustila službo in se posvetila hčeri.
Slušni aparat je prvič dobila pri dveh letih in pol, a šele v vrtcu in sploh v prvem razredu osnovne šole se je dodobra zavedela svoje gluhote. Mama ji je trdno stala ob strani, Leja se spominja, da je imela po uradni šoli vedno še šolanje doma: »Dobro se spominjam, kako sva z mamico po cele popoldneve presedeli za knjigami, slikanicami, s pomočjo slik sem osvajala nove besede. Žrtvovala je svoj delovni čas za skorajda celotno osnovno šolo in za to sem ji iz srca hvaležna.«
Šport je (od)rešitev
Najprej moramo omeniti Lejino osnovnošolsko razredničarko Ernestino Krajnc, ko jo je v tretjem razredu prijavila na mnogoboj v Brežicah. Videla je, kako zelo dobra je pri telovadbi. Pozneje sta jo starša vpisala v Atletski klub Brežice in jo iz Sevnice vozila na redne treninge. »Ja, v resnici se takrat nisem zavedala, koliko odrekanja je bilo potrebnega, da sem lahko trenirala v Brežicah. Zdelo se mi je bolj ali manj samoumevno, a danes vem, da ni tako. Za vse sem jim res hvaležna.«
Leja je ženska mnogih talentov. A o njih ne govori, navaja, kaj pravijo drugi: »Starši pravijo, da lepo rišem in da imam to po atiju, na splošno pa se zelo urno učim in mi gre marsikaj hitro od rok. Hja, moj oče vidi tisto, česar jaz ne vidim. Ati pravi, da sem multipraktik. Ne vem, kaj naj še dodam.« Ja, recimo to, da je končala srednjo frizersko šolo, lani še srednjo šolo za modno oblikovanje, pred nekaj meseci pa tečaj za maserko. Vendar atletika je na prvem mestu.
Zaposlena je v Finančni upravi Republike Slovenije, ki ji s tem pomaga, da lahko neobremenjeno trenira.
Leja Glojnarič je ena izmed deseterice izjemnih Slovenk, ki so po mnenju naše strokovne komisije, pomembno zaznamovale minulo leto.
1. KDO: Leja Glojnarič
2. KAJ: Paraolimpijka, ki dosega neverjetne rezultate.
3. ZAKAJ: Ker je moč, če se človek tako odloči, neusahljiva.
Spoznajte še ostalih devet žensk in nam pomagajte izbrati zmagovalko, katere glas je najbolj slišan in njena dejanja najbolj vidna. Glasujete lahko vse do 31. marca 2023, svoj glas pa lahko oddate TUKAJ.
