Slovenski vremenar napoveduje: Letos se zna v času zimskih počitnic zgoditi to
Leto 2023 je za nami, božič ni bil bel, še več, imeli smo pravi mediteranski zaključek leta. Bomo sedaj končno dobili pravo zimo, takšno s snegom in ledom?
Vsi zimski ljudski napovedovalci od Mihaela, prek Martina do Andreja so napovedovali mokro in sneženo zimo. 30. novembra, ko goduje Andrej, smo imeli v Ljubljani 15 cm snega, in glede na stari rek »Andrejev sneg 100 dni leži« sem bil prepričan, da bomo imeli sneg vsaj do konca februarja. Potem pa je potegnil jug, poznavalci pravijo, da je Afrika prevroča, tamkajšnji vroči zrak pa se preliva ciklon, ki k nam prinaša jugozahodnik, ki je deževen. Padavine torej imamo, temperatura pa je vsaj za osem do deset stopinj previsoka, da bi se spremenile v sneg.
Vendar ne izgubimo upanja, saj so obeti za belo zimo iz pratike lepi. Na Svete tri kralje 6. januarja pravi ljudska tako: »Kralji se vrnejo, zimo obrnejo.« Ali če povem po domače, polovica zime je za nami, in ker je bila topla, bo druga polovica snežena. Snega bomo imeli čez ves januar dovolj, padavin bo veliko in tudi shladilo se bo, a ker je zemlja še vedno zelo topla (tri centimetre pod površjem ima še vedno tri stopinje), se sneg ne bo prijel.
Šele ko bo macesen odvrgel iglice, bo sneg obstal. Veste macesen je tak naravni termometer, ki so ga naši predniki uporabljali za indikatorja zime. Ljudski rek dobesedno pravi: »Macesen se vedno na kopno obleti.« Trenutno je potemnel, ni pa še odvrgel vseh iglic.
Pravi polarni mraz nas čaka konec januarja pa tja do Polone 9. februarja, tako da bomo imeli čez svečnico 2. februarja hud mraz. Ljudska pravi, da sv. Matija na svoj god 24. februarja, led razbija, a letos se zna zgoditi, da bo ledeno še dlje, vsaj do konca februarja in v začetku marca, v času zimskih počitnic torej.
Med letoma 1185 in 1186, v času križarskih vojn, podatki z Dunaja kažejo, da se je v Evropi zgodila najtoplejša zima, kar so jih pomnili. Bilo je tako toplo, da so januarja cvetele hruške in jablane, februarja so bila jabolka velika že kot lešniki, grozdje pa so obirali že konec julija oziroma na začetku avgusta.
Kakšna pa bo potem pomlad?
Nekaj podobnega, kot je bil zdaj december, kar se tiče temperatur, pa deževno bo. Nekaj dni bo sonce, pa spet dež in to se bo izmenjevalo vse tja do prvomajskih praznikov.
Torej lahko pričakujemo podobno »angleško« vreme kot lansko pomlad?
No, lani se je ta deževna hladna pomlad vlekla vse do sredine junija, letos pa bo malo prej toplo.
Kaj pa kakšen nepričakovani sneg ali pozeba, ki smo jim bili priča v zadnjih letih? Nas lahko tudi to pomlad preseneti kaj takega?
Ljudski pregovor pravi »Zelen božič, bela velika noč«, tako da se lahko zgodi, da bo tam okrog 31. marca in 1. aprila sneg, zapade lahko vse do sv. Jurija 24. aprila, zato bo tudi letos treba počakati s sajenjem. Potem se bo pa kar ogrelo in bo nastopila tista prijetna spomladanska vročina.
PREBERITE ŠE -> Klimatolog: Čakajo nas višje temperature, močnejši nalivi in daljše suše
Bo glede na deževno preteklo leto že spomladi nevarnosti poplav?
Če bo sneg v januarju in na začetku februarja obstal, potem se lahko že v marcu zgodijo poplave, če se bo stopil, kar je velika verjetnost, ker je zemlja pretopla, pa bo voda sproti odtekala in bo nevarnost za poplave manjša.
Bi lahko kaj napovedali že za letošnje poletje?
V tem trenutku je še prehitro za zaključke, edini indikator zaenkrat je sv. Lucija, ki je godovala 13. decembra in nakazuje, kakšno vreme nas čaka poleti. Takole pravi: »Dnevi od sv. Lucije do božiča vreme vseh mesecev napovedo«. Lani so bili skoraj vsi dnevi v tem obdobju skoraj brez padavin, zato si obetam sušne poletne mesece in jesen. Očistiti bo torej treba vodnjake in zajezitve ter poloviti vodo, kjer se bo dalo, da bomo pripravljeni na suhe razmere.
Mislim, da si lahko bolj mrzle zime spet obetamo po letu 2028. Okrog leta 2022 se je namreč začel 25. cikel sončnih peg, ki bo kulminiral okoli leta 2029. Mnogokrat so bile zime povezane prav s tem pojavom.
Že desetletja opazujete vremenske pojave in preučujete zgodovinska ljudska pričevanja o vremenu. Nam lahko zaupate, ali so bile podobno tople zime že kdaj v preteklosti ali še nikoli poprej?
V tisočletni zgodovini vremenskih pojavov je večkrat prišlo do nepričakovanih preobratov. Med letoma 1185 in 1186, v času križarskih vojn, podatki z Dunaja kažejo, da se je v Evropi zgodila najtoplejša zima, kar so jih pomnili. Bilo je tako toplo, da so januarja cvetele hruške in jablane, februarja so bila jabolka velika že kot lešniki, grozdje pa so obirali že konec julija oziroma na začetku avgusta, torej tri mesece prej, kot običajno. Nato je sledila tako huda zima, da je vse pomrlo.
A to še zdaleč ni vse, med letoma 1967 in 1968 so za božič pri nas namerili 13 stopinj nad ničlo, podobno kot tokratni prazniki torej. Nekaj let prej, leta 1948 pa je bilo januarja kar plus 20 stopinj. Pridejo torej takšna obdobja, ko je nadpovprečno toplo, pa to še ne pomeni, da se lahko poslovimo od prave zime. Še nedavno, med letoma 2012/13 smo namreč imeli tako belo in dolgo zimo, da je bilo v Ljubljani še do konca marca 70 cm snega.
Mislim, da si lahko bolj mrzle zime spet obetamo po letu 2028. Okrog leta 2022 se je namreč začel 25. cikel sončnih peg, ki bo kulminiral okoli leta 2029. Mnogokrat so bile zime povezane prav s tem pojavom. Upam, da bo tokrat sonce spet "držalo" besedo.
Torej ni vse zgolj posledica podnebnih sprememb?
Seveda podnebne spremembe so, a se moramo zavedati, da ima človek velik vpliv nanje. Ljudje se morajo za vsako malenkost voziti v trgovine z avtom, poglejte si samo, koliko osebnih avtomobilov je pri vsaki hiši in koliko letel leta po zraku pa koliko granat je bilo izstreljenih Ukrajini in v Gazi. Vse to močno onesnažuje podnebje.
Če bi si res želeli doseči, da si zemlja opomore, bi se morali za začetek odpovedati ugodju potovanj in prevažanj, a se bo to težko zgodilo, zato lahko še naprej pričakujemo bolj ekstremne vremenske pojave, kot so bile nedavne katastrofalne poplave, pa januarski velik sneg, ki se nam obeta, in sušno poletje, ki nas čaka.
