Harvard je del Ivy League – Bršljanove lige, elitne skupine ameriških univerz in velja za eno od tistih, na katere je najtežje priti. A tudi na Harvardu lahko srečate kakšnega Slovenca, tako med študijskimi klopmi kot za katedrom.
Ena od njih je profesorica dr. Manja Klemenčič. Zaposlena je kot predavateljica sociologije na oddelku za sociologijo na Univerzi Harvard. Predava, raziskuje, mentorira in opravlja svetovalno delo na področju sociologije in politike visokega šolstva ter mednarodnih in primerjalnih študij visokega šolstva.
Tokrat sva govorili o tem, kako je delati na tej elitni instituciji, kako gre takšna kariera s starševstvom in tudi o tem, zakaj jo z družino močno vleče nazaj v njeno domovino. Tu namreč pravkar preživlja sobotno leto, a verjetno ne bo ostalo le pri tem ...
Že desetletje mineva, odkar delate na prestižni Univerzi Harvard. Bi rekli, da je to vaša sanjska služba?
Akademska služba na Harvardu ima res ogromno prednosti. Ena prednost je svoboda, ki jo imamo pri ponudbi predmetov. Harvardski dodiplomski študijski program je »liberal arts and sciences«, kar pomeni, da študentje v drugem letniku izberejo študijsko smer, ampak imajo le malo obveznih temeljnih predmetov. Večinoma si izbirajo iz nabora obveznih izbirnih predmetov. Predavatelji tako za izbirne obvezne predmete lahko izberemo različne vsebine, za katere menimo, da bi bile za študente zanimive in koristne.
Na primer, v Evropi bi težko našla študijski program, kamor bi lahko uvrstili moj predmet Angažiranje študentov v visokem šolstvu (Student Leadership and Service in Higher Education), pri katerem študentje istočasno izvajajo akcijski raziskovalni projekt in delujejo v študentskem klubu ali organizaciji.
Druge prednosti pa izhajajo iz izjemnih resursov, ki jih poseduje Harvard kot ena najpremožnejših, najprestižnejših univerz na svetu. Ti resursi privlačijo talentirane študente in zaposlene – visoka koncentracija takšnih ljudi pa oblikuje institucionalni ekosistem, ki je še posebno spodbujajoč za intelektualno delo. Iz tega vidika bi rekla, da Harvard res ponuja odlične pogoje za akademsko delo.
Harvard je del Ivy League – Bršljanove lige, elitne skupine ameriških univerz in velja za eno od tistih, na katere je najtežje priti. Foto: Shutterstock
Vaša harvardska osebna izkaznica pravi, da v Cambridgeu živite z možem Khaledom El Rouayhebom, ki prav tako dela na Harvardu, dvema otrokoma in dvema mačkama. So tudi oni trenutno z vami v Sloveniji, oziroma kako usklajujete življenje prek luže?
Ja, v Slovenijo smo prišli vsi. Mož je sicer moral jesenski semester biti še na Harvardu. Otroka sta na Drugi Gimnaziji v Mariboru. Živimo pa v občini Radenci, kjer so tudi moji starši. Sicer še ni vse dokončno določeno in urejeno, ampak načrtujemo tudi stalno vrnitev v Slovenijo. Dolgoročno je naš namen, da živimo v Sloveniji. Z možem meniva, da je kakovost življenja v Sloveniji boljša kot v ZDA, predvsem za najina otroka.
Če bi bila brez otrok, bi lahko kombinirala življenje in delo na obeh kontinentih. Veliko najinih sodelavcev preživi semester na Harvardu, izven semestra pa so v Evropi, Aziji ali kje drugje. Ko imaš otroke, pa se je treba odločiti. Midva sva se odločila, da ...
