Alergijsko reakcijo lahko sprožijo sestavine različnih živil, od sadja in zelenjave do mesa in žit vseh vrst, vendar prav vsak neželen odziv ni alergija na hrano.

Histaminska intoleranca

Prave alergijske reakcije so povezane z imunskim sistemom, medtem ko se pri t. i. histaminski intoleranci organizem pri nekaterih ljudeh pretirano odzove na histamin, ki je v številnih živilih. Simptomi se izražajo podobno kot pri alergijskih reakcijah, saj je histamin ena od snovi, ki se v telesu sprošča tudi med alergijskim procesom. Encim, ki omogoča njegovo razgradnjo, je v črevesni sluznici, imenuje se diaminooksidaza. Ljudje, pri katerih se histamin zaradi njegove prenizke ravni prepočasi odstranjuje iz telesa, imajo po zaužitju hrane težave. Najpogosteje se pojavijo krči v trebuhu, driska, bruhanje, srbeč izpuščaj, rdečica in težave z dihanjem po zaužitju jagod, čokolade, suhega mesa, arašidov in drugih oreškov, špinače, paradižnika, kislega zelja, morskih rib, kisa, sira in soje.



Ko ogrožamo sami sebe

Pri prehranski intoleranci, pri kateri ni dokazov za vpletenost imunskega sistema, velja omeniti pogosto laktozno intoleranco in celiakijo, ki je posledica preobčutljivosti za gluten. Z besedo gluten so poimenovani pomembni proteini zrnja pšenice, podobni so v zrnju ječmena, rži, pire in tudi ovsa. Mojca Cepuš, nutricionistka, svetovalka o zdravi prehrani in hujšanju iz Befita – vaš košček zdravja, v praksi opaža, da se veliko ljudi odloča za izločanje določenih živil iz prehrane ali za alternativno prehrano. Je to modna muha ali je takšna hrana bolj zdrava? »Vseh odločitev seveda ne smemo metati v isti koš. Zelo pogosto je tako, da lahko z izločitvijo določenih živil ali z omejitvijo bistveno vplivamo na počutje ali celo izboljšamo zdravstveno stanje,« pove Mojca Cepuš. »Pogosto pa se ljudje, ki nimajo intolerance na hrano, odločijo, da denimo ne bodo uživali mleka, ker se zdaj govori, da ni zdravo, redkeje pa slišim za odločitev, da ne bi več uživali predelanih mesnin. Za zdravje bi bilo to bistveno bolj koristno.« 



Sogovornica opozori, da takšne izločitve osnovnih skupin živil lahko slabo vplivajo na zdravje, saj ko izločimo denimo mleko ali meso, izločimo tudi vsa druga hranila, ki so v teh živilih. »Žal ljudje pogosto ne znajo pravilno nadomestiti manjkajoče snovi in si tako škodujejo. Sicer menim, da je vegetarijanska ali celo veganska prehrana zdrava, če je pravilno sestavljena in ne vsebuje predelanih živil, kot so bela moka, sladkor, transmaščobe in podobno. Nikakor ni odveč poudariti, da največ ljudi na severni polobli zboli in umre zaradi raznovrstne, a neuravnotežene prehrane. To pomeni, da jedo preveč, predvsem močno procesirane hrane.« Mojca Cepuš razkrije še podrobnost iz desetletne prakse: »Pogosto opažam, da pri ljudeh, ki menijo, da se neugodno odzivajo na kakšno živilo, večinoma ne gre za intoleranco na hrano, ampak je denimo napihnjenost ali utrujenost po zaužitju bolj posledica prevelikega vnosa nekega živila – pol kilograma kruha na obrok ne dene dobro nikomur in ni čudno, da povzroča težave! – kot intolerance, sploh pa ne alergije. Največ težav, ki jih ljudje prepisujejo intolerancam, odpravimo z individualno sestavljenim uravnoteženim jedilnikom.«



Preobčutljivost imunskega sistema

Za nobeno živilo se ne da z gotovostjo trditi, da reakcija nanj ni mogoča, zato je ugotavljanje alergij na hrano skoraj detektivsko delo z določanjem primernih in neprimernih živil. Alergija na hrano je preobčutljivostna reakcija imunskega sistema telesa ob stiku s posameznimi sestavinami, ki sicer niso neškodljive. Poznanih je več, ena je takojšnja preobčutljivost, ko takoj po stiku z alergenom, najpozneje pa v nekaj urah, pride do alergijske reakcije. Imunski sistem se odzove na sestavine v hrani, ki jih napačno prepozna, zato začne izdelovati protitelesa, imenovana imunoglobulin E (IgE). Reakcija se pokaže v različnih oblikah, odvisno tudi od tega, kateri organ je prizadet: ščemenje v ustih, otekanje ustnic in sluznice, koprivnica, vnetje nosne sluznice, težko dihanje, kašljanje in piskanje v prsih, slabost, bolečine in krči v trebuhu, bruhanje, driska, včasih zaprtje ali celo krvavo blato. Najhujša je anafilaktična reakcija. Najpogostejši alergeni so žita z glutenom, jajca, mleko, oreški, soja, ribe in morski sadeži. Učinkovito zdravilo za alergijo na hrano in druge neželene odzive je izogibanje alergogeni hrani.