Zakaj danes omenjam dolgčas? Zato, ker zadnje čase kar pogosto odzvanja v prostorih moje Svetovalnice. Včasih se v nekaj tednih naberejo novi primeri, ko poslušam o dolgčasu in iz njega izvirajočih stranpoteh v partnerski zvezi. Malce nenavadno se to sliši, kajne? Če bolj podrobno pogledamo, pa niti ne. Rutina in samoumevnost pač ubijata kreativnost in radovednost negovanja partnerskega odnosa, vse je predvidljivo in zatohlo ustaljeno. Vsak od njiju ve, kako bo kateri pogledal, dvignil obrvi, napel obrazne mišice, kako bo reagiral ob določenem stavku ali poudarku. Zna biti, da je to res kar bedno, ja.



Kaj pa je to?

Sama ne vem, kaj pomeni, da mi je dolgčas. Če imam namreč vse tisto urejeno, za kar menim, da naj bi bilo in je temelj za vzdrževanje mojega notranjega miru in osebnostne stabilnosti, potem se osredotočam na nabiranje dodatnega znanja ali pač lenarim in počivam na vseh ravneh, saj sem ugotovila, da kakšen trenutek brezdelja prinese polno novih moči in uvidov. In to mi je tako zelo privlačno v vseh vrstah odnosov. Absolutno pa mi ni dolgčas. Kot da je vse to okoli mene nekakšna živa materija, ki se nenehno spreminja, niha, napihuje ali izpihuje, le enaka ni nikoli. Življenje samo pač.

No, tako jaz sprejemam sebe in okoliščine in svet okoli sebe. No, bolje rečeno, tako si naredim. Ko pač živimo v nekem odnosu in je tudi družinska dinamika že znana in postavljena, se običajno v tej coni udobja ne sprašujemo več, kaj bi lahko še naredili, da ne bi bilo dolgočasno in predvidljivo. Mimogrede pademo v kolesnice enakih dni in trenutkov, ko kar čakamo, da se nam zgodi kaj nenavadnega ali nepričakovanega. 



Radi gledate naokrog?

Ko takole ždimo v predvidljivih partnerskih okoliščinah, se lahko po tiho pripeti spogledovanje z nasprotnim spolom. Tako moški kot ženske smo krvavi pod kožo in včasih iščemo potrditve tudi zunaj zveze. Moški sredi tridesetih let si je ustvaril kariero, študiral in uspešno napredoval, žena ga je pri tem podpirala in čakala na trenutek, ko si bo vzel čas, da spočneta otročka, saj si ga je močno želela, njemu pa se je zdelo, da ga bo to oviralo na poslovni poti, strah ga je bilo tudi tega, da mu bo dojenček prevzel žensko, ki mu je bila vedno nekako samoumevno na razpolago. Ja, dojenček se je rodil, očka je bil pozoren in ljubeč, pa vseeno pogosto zdoma, tako da je večina bremena za otročka padla na njena ramena. Ob posvečanju otroku je zanemarila sebe, kilogrami niso izginjali, temveč so se kopičili, bila je nesrečna in skorajda nevidna za moža. Vse to jo je bolelo, a nekako ni našla izhoda. Sčasoma sta se navadila na takšno stanje, na mimobežnost in na samoumevnost, da so razmerja takšna, kot so. Tolažila sta se z mislijo, da tako živijo tudi vsi drugi pari, ki imajo majhne otroke. Čez nekaj let je gospod zapustil ženo in odšel z mlajšo ljubico, saj mu je bilo ob ženi dolgčas, kot je potem priznal.

On, gospod dolgočasnež

Da, prav ste prebrali. Zdaj zelo obžaluje svojo takratno odločitev, želi se vrniti k bivši ženi, a ona je tudi šla s svojim življenjem naprej. Prizna, da ga je dolgčas v družinici ubijal, da se ni dogajalo nič dramatičnega ali spontanega. Dandanes mu je kristalno jasno, da se ob majhnem otroku težko pripeti spontanost. Spoznal je, da mu je postalo dolgčas tudi v novi zvezi, in ker je gospod inteligenten, si je priznal, da je sam tisti skupni imenovalec, ko v vseh zvezah izpuhtita strast in dramatičnost, se mu ne da več truditi za odnos, postane nestrpen in zahteven, kar se mu že pozna v službi, ko je bil večkrat klican k nadrejenim na zagovor. Ja, vse je povezano, saj ne zmoremo ločeno delovati na različnih »frontah«, ki jih živimo v vsakodnevnem življenju, in se frustracije in nemir prelivajo na vse strani našega čustvovanja in delovanja.



Dolgčas v šoli in v službi

Skratka, dolgčas se priplazi tiho in neslišno, a je lahko zelo destruktiven vzvod rušenja odnosov vseh vrst. Zaradi dolgčasa in premalo izzivov marsikdo zapusti delovno mesto in si poišče drugo, bolj zahtevno, ki ne dopušča stagnacije. Torej je včasih lahko tudi dobrodošla »brca v rit«, ki nas spravi v delovanje in spremembe. Odvisno, koga s svojimi odločitvami prizadenemo. V vsakem odnosu, v katerem sami oblikujemo svojo polovičko, imamo na drugo stran določene pritiske in vpliv, kajti druga oseba na taisti daljici občuti naše odločitve in se nanje odziva, kot pač se.

Nekaterim nadarjenim otrokom je dolgčas v šoli, pa so naporni, ne sledijo pouku in rušijo razredno vzdušje. Zanje je vse preveč enostavno, dolgočasno, zato z neprimernim vedenjem izzivajo spremembe, čeprav je to kdaj kazen, a se ne zavedajo posledic. Tako kot se jih ni zavedal naš gospod iz opisanega primera. Šele ko je spoznal, da bi lahko živel v umirjenem družinskem življenju, ki je sicer predvidljivo, a zagotavlja varnost, je začel raziskovati sebe in svoje vzorce, ki ga pehajo v nenehno iskanje vznemirjenja.

Menim, da je včasih prav fino, ko se nič dramatičnega ne dogaja, ko se počutim varno v svojem življenju in se veselim prijetnih presenečenj, ki so seveda tudi del minevanja časa. Pa saj je že samo življenje velika avantura, ko ne vemo, kaj nas čaka za naslednjim ovinkom. Tukaj ni priložnosti za dolgčas.


* Melita Kuhar je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka, www.svetovalnica.si, 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.