V Avstriji so včeraj zvečer sprejeli nov zakon o vključevanju priseljencev v avstrijsko družbo, ki med drugim prepoveduje oblačila, ki v celoti zakrivajo obraz, in razdeljevanje Korana, zapoveduje pa sodelovanje v neplačanih javnih delih. Kakšen je vaš pogled na tovrsten ukrep? 

Evropske vlade ne upoštevajo dejstva, da imamo muslimani več vidikov identitete, ki se nenehno dopolnjujejo z novimi vsebinami in elementi. Medtem, ko se manjši del muslimanske skupnosti asimilira ali izolira samoiniciativno ali pa je takšno vedenje rezultat državne politike, si večina muslimanov želi integracije v evropsko družbo. Zopet se soočamo s perspektivami in dilemami muslimanov v Evropi, v ospredje pa vedno postavljamo muslimansko žensko, ki prakticira islamski način oblačenja. Vsaka prepoved pomeni stigmatizacijo, saj je utopično pričakovati, da bodo muslimanke odvrgle svojo oblačilno prakso. Antropologija pozna ta pojav, dokazovanja prevlade, politične in vojaške moči preko ženskih teles. Evropa je ranjena in podvržena nevarnostim, a vsak maščevalen ukrep, ki ni posameznikov, temveč formalen in na ravni države, je vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora. A eno ostaja, muslimani smo največje žrtve ekstremizma. 



Svoboda odločanja o lastnem telesu pomeni, da lahko razkrijemo ali zakrijemo, kolikor sami hočemo. Zakaj ima zahodni svet takšno težavo z razumevanjem oblačil muslimanskih žensk? Nam lahko s primerom ponazorite, kakšna prepoved bi na podoben način prizadela zahodnjake? 

Hidžab ima zelo močno simboliko, muslimankam daje identiteto, jih osvobaja zahodnokulturnega imperializma in prevlade. Sebe čutiš kot unikatno bitje, saj tovrstno oblačilo izraža pogum, moč in osebnost. Komercializacija ženske golote je pri nas velika. Pravila oblačenja so značilnost vsakega civilizacijskega okolja, v skladu z univerzalnim načelom, da se naša svoboda končuje tam, kjer se začne svoboda drugega. O boljšem in pravičnejšem svetu morajo sanjati ključni ljudje. Še preden zaspijo, pa jim je potrebno vcepiti, da je zahodna kultura res preplavila svet, toda ideje liberalizma in predvsem individualizma imajo v drugih civilizacijah zelo malo odziva. Nekomu ukazovati v imenu vrednot evropskega sekularzima naj se sleče, je podobno, kot nekomu ukazovati v imenu islama naj se popoloma zakrije. Če bi namesto pasti čustvenih in prvinskih odzivov, uporabili znanje, izkušnje in intelekt, bi oblačilno prakso muslimank zelo cenili. 

Ob porastu islamofobije, tudi v Sloveniji, muslimanke postajamo ogrožene. Dokler se bodo ustvarjali zakoni o nas brez nas, me noben zakon in sprejeta strategija ne bosta presenetila. 

Kakšen je odnos do zakrivanja z oblačili v Sloveniji? Mislite, da bi podobno zakonodajo podprli tudi pri nas? 

Hidžab različnim ljudem predstavlja različne stvari, nekaterim predanost, drugim svobodo, nekaterim podrejenost, drugim zatiranost. Meni osebno pa orodje za socialno participacijo in aktivacijo v javnem življenju in širši družbi, ne da bi ogrozila svoje vrednote. Hidžab sem začela nositi pred petnajstimi leti, kar je bila ena najboljših življenjskih odločitev in investicij, kot simbol dostojanstva. Muslimanke smo v Sloveniji v svojih oblačilnih praksah zelo prikrajšane, saj ne obstaja niti ena trgovina, ki bi se ukvarjala s prodajo tovrstnih oblačil. Islamska oblačilna praksa pa ni homogena. Deluje kot komunikacijska koda, ki tvori identiteto nosilke. Smo težko zaposljive, delodajalci se ne odločajo za zaposlitev ženske, ki nosi hidžab, ne glede na njeno izobrazbo, kvalifikacije in kompetence. Ob porastu islamofobije, tudi v Sloveniji, muslimanke postajamo ogrožene. Dokler se bodo ustvarjali zakoni o nas brez nas, me noben zakon in sprejeta strategija ne bosta presenetila. Ker ne spim in ne hodim naokoli z zaprtimi očmi, budno spremljam vse politične scenarije. Ob številnih in kar vsakodnevnih grožnjah, ki jih prejemam, sporočam, da bo sovražnika potrebno iskati drugje, predvsem in najprej v sebi. 

Muslimani na evropskih tleh sobivamo že stoletja in še vedno smo obravnavani kot tujci. Musliman je tisti, ki je danes prišel od nekod in jutri ostane za vedno. Ljudje bežijo pred vojno in se v mirni in demokratično opevani Evropi soočijo z novo. 



Kakšen vpliv ima sprejemanje tovrstnih zakonov na begunce in prosilce za azil? Se vam zdi, da spodbuja sovraštvo in nestrpnost tako v domačinih, kot beguncih? 

Nekdo mora razložiti razliko med zdravim patriotizmom in nezdravim nacionalizmom, drugače nas bodo prekrili populizem, nacionalizem in agresija do vsega tujega. Slovenci smo bipolarni, na eni strani hočemo ohraniti načelo spoštovanja in privlačnosti, na drugi pa čutimo islam in muslimane, kot popolnoma nasprotne vrednotam enakopravnosti med spoloma in osebni svobodi. Ne definiramo več  ekonomskih razlik, ki terjajo življenja, niti političnih, ki podpisujejo poboje in genocide. Najpomembnejše so nam kulturne razlike, hidžab postaja nacionalna nevarnost, barva kože ogroža prihodnost…  Vsak človek si utira svoje mesto v družbi, a le pod pogojem, da je svoboden. Muslimani na evropskih tleh sobivamo že stoletja in še vedno smo obravnavani kot tujci. Musliman je tisti, ki je danes prišel od nekod in jutri ostane za vedno. Kar predstavlja spolzek teren za socialno vključevanje najbolj ranljivih in najbolj ogroženih. Ljudje bežijo pred vojno in se v mirni in demokratično opevani Evropi soočijo z novo.