Osrednji lik najbolj opevanega romanja v Evropi se vrti okoli sv. Jakoba oziroma Jakoba Velikega. Po svetopisemskem zgodovinskem izročilu je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov in prvi, ki je umrl kot mučenik; leta 44 ga je dal kralj Agripa I. obglaviti z mečem. Še danes množice z vsega sveta romajo na njegov grob v Kompostelo v Španiji. Le v Sloveniji imamo kar 67 cerkva poimenovanih prav po sv. Jakobu, medtem ko je po zadnjih podatkih SURS iz leta 2017 kar 4905 moškim ime Jakob, ki je seveda hebrejskega oziroma judovskega izvora.


Priskrbite si listino

Preden naredite prve korake po slovenski Jakobovi poti, si priskrbite romarsko listino, ki jo prevzamete osebno na sedežu Društva prijateljev poti sv. Jakoba ali naročite po pošti. Med hojo oziroma pohodom se v listini zvrstijo pečati slovenske poti ob cerkvah, samostanih, turističnih kmetijah in župnijah. Na podlagi kopije pečatov nato dobite potrdilo o opravljenem romanju. Ta je določena z upoštevanjem najstarejših smeri hoje, ki so si jih ljudje izbirali že v srednjem veku.



Tri veje poti

V naših krajih poznamo tri veje Jakobove poti. Prva na dolenjski in primorski trasi se začne pri mejnem prehodu Slovenska vas. Nato prehodite kopico postojank vse do lekarne Kostanjevica, sledijo še cilji od Hrušice, Novega mesta, Vrhtrebnja, Stične, Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Planine pri Rakeku, Predjame, Podrage in Dutovelj vse do Trsta oziroma tamkajšnje cerkve sv. Jakoba (San Giacoma). Druga veja je prekmursko-štajerska. Vključuje Kobilje, Ljutomer, Ormož in tamkajšnjo cerkev sv. Jakoba, Ptuj, Štatenberg, Žičko kartuzijo, Vojnik, Vransko, Zgornji Tuhinj, Kamnik ter Terme Snovik, Smlednik in Ljubljano oziroma Katarino nad Ljubljano blizu cerkve sv. Jakoba.


Kopica cerkva kot spomin nanj

Tretja veja poti je gorenjska. Prične se v Ljubljani pri cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu 18, nadaljuje pa na Rožniku, v podružničnih in glavnih cerkvah sv. Jakoba v Stanežičah, na Petelincu, Brezovici nad Medvodami, v Škofji Loki, Podbrezju, Ljubnem, Brezju, Radovljici, Ribnem, na Bledu, v Mojstrani, Kranjski Gori, Ratečah vse do Trbiža in cerkve na Svetih Višarjah. Še več informacij in podrobnejših napotkov za prenočevanje, prehrano in drugo najdete na spletni strani www.jakobova-pot.si. Vodstvo društva se redno udeležuje svetovnih kongresov društev, povezanih s Caminom, in je doseglo, da so od lanske jeseni tudi opisane slovenske poti vrisane v evropski zemljevid Caminos de Santiago en Evropa.