Včasih niso bili skoraj po vseh medijih oglasi, ki moške pozivajo, naj kupijo določena prehranska dopolnila ali pripomočke, da se bodo med spolnimi odnosi bolje izkazali. Ali to pomeni, da imajo dejansko več težav v spolnosti kot nekoč ali se takšna ponudba pojavlja zaradi pritiskov družbe, škodljivih vplivov pornografske industrije ipd.?

Težko bi rekli, da imajo moški več težav v spolnosti kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Gotovo pa so bolj ozaveščeni. K temu je precej prispevala emancipacija v družbi. Danes spolnost ni več takšen tabu, tudi med starejšo populacijo. Velikokrat pridejo k meni v ambulanto moški nad 70. letom in brez zadrege vprašajo po »tisti« tableti. Velik premik v zdravljenju erektilne disfunkcije, najpogostejše spolne težave moških, je seveda povzročila t. i. modra tabletka konec 90. let prejšnjega stoletja. Z odprtjem trga je sledila eksplozija ponudb različnih prehranskih dopolnil in pripomočkov. Spolnost je bila vedno odlična tržna niša. Erekcija je skoraj za vsakega moškega zelo pomembna; z njo so se že dolgo ukvarjali, le govoriti si o njej niso upali pa tudi pravega zdravila ni bilo.

Raziskava je pokazala, da je erektilna disfunkcija najbolj pogosta med Japonci (42-odstotkov), sledijo Kitajci s 35 odstotki, Američani s 33 odstotki, Evropejci in Rusi s po 20 odstotki, na dnu pa so Brazilci z zgolj 15-odstotno pogostnostjo. 

Kateri so običajni fizični vzroki za motnje erekcije? Kaj pa bolj nenavadni?

Erektilno disfunkcijo ali motnjo erekcije ima po znani ameriški raziskavi iz 90. let prejšnjega stoletja med 40. in 70. letom skoraj vsak drugi moški. Evropska študija je kasneje pokazala nekoliko nižji odstotek. Razlog naj bi bil v bolj zdravem življenjskem slogu Evropejcev. Na splošno lahko trdimo, da se s staranjem moškega veča tudi verjetnost erektilne disfunkcije. Nasprotno splošnemu prepričanju je v 80 odstotkih vzrok organski in le v 20 odstotkih psihični. Najpogostejši organski vzrok je slaba prekrvitev penisa v povezavi z aterosklerozo, visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in debelostjo. Sledijo vzroki, kot so slabo oživčenje penisa oziroma periferne nevropatije, sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenjače in medenice, ter hormonski vzroki, predvsem pomanjkanje testosterona. Na erekcijo vplivajo tudi zdravila proti visokemu krvnemu tlaku, depresiji in nižanju holesterola.



Ali se strinjate s tezo, da se sposobnost doseganja erekcije manjša zaradi hormonskih motilcev v hrani in vodi?

Zagotovo lahko hormonski motilci ali t. i. estrogenomimetične kemikalije v hrani in vodi vplivajo na moško plodnost in prek motenja hormonskega ravnovesja tudi na erektilno disfunkcijo. Klinični učinek pa je v primerjavi s prej naštetimi vzroki vendarle majhen.

Dejali ste, da je 20 odstotkov vzrokov povezanih s psihologijo. Kolikšen vpliv imajo denimo stopnja samozavesti, kakovost partnerskega odnosa oziroma čustveni odnos s partnerico in negativni stres? Kaj se kaže kot najhujša težava sodobnega moškega v civiliziranem svetu?

V glavnem gre za vsakodnevni stres, utrujenost in strah pred neuspehom. Vse to spodbuja aktivacijo simpatičnega vegetativnega živčnega sistema, ki direktno inhibira erekcijo. Moški povezujemo uspešnost v postelji s svojo samopodobo in nezadovoljiva spolnost je lahko v partnerski zvezi hud spodrsljaj. Strah pred neuspešno penetracijo slabo erekcijo še dodatno zavre.

Dokazano je, da redna telesna aktivnost in izguba čezmerne telesne teže povišata raven lastnega testosterona in izboljšata erekcijo. 

Kako se kot strokovnjak lotevate zdravljenja bolnikov? Ali morate vedno predpisati tablete ali včasih pomaga tudi kaj drugega?

V prvi vrsti svetujem spremembo življenjskega sloga. Dokazano je, da redna telesna aktivnost in izguba čezmerne telesne teže povišata raven lastnega testosterona in izboljšata erekcijo. Opustitev kajenja in dobro uravnavana sladkorna bolezen prav tako dokazano izboljšata prekrvitev brecilnih tkiv penisa. Dobro je imeti osnoven vpogled v partnersko zvezo moškega, da opredelimo psihične dejavnike in paru svetujemo tehnike za izboljšanje spolne izkušnje. Poleg teh sočasno svetujemo še medikamentozno terapijo. V prvi vrsti gre za fosfodiesterazne inhibitorje; delimo jih na kratko delujoče, kot so sildenafil, vardenafil in avanafil, ter dolgo delujoče, med katere spada tadalafil. Zanje je značilno, da brez spolne stimulacije ali vzburjenja ne delujejo, torej potrebujejo dobro oživčenje spolnega uda. Če tega ni, posežemo po injekcijah z alprostadilom, ki jo moški sam aplicira v penis pred spolnim odnosom. Sledijo vakuumski pripravki in obročki. Zadnja vrsta terapije je hidravlična proteza, ki jo v penis vstavimo operativno.


Kakšni so Slovenci glede teh težav v primerjavi z drugimi narodi po svetu? Za koga velja, da jim strokovnjakov za motnje erekcije ni treba obiskovati oziroma jih obiskujejo redkeje, ker težav skoraj nimajo, in kako si to razlagamo? 

Epidemiološke raziskave so pokazale določene razlike v pogostosti erektilne disfunkcije v različnih predelih sveta. Vzrok seveda ni v narodnostih, ampak v načinu življenja in starosti prebivalstva. Starejše prebivalstvo, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, debelost in raven depresije na erekcijo vplivajo negativno. Po raziskavi Kantar Health iz leta 2012, v katero je bilo vključenih približno 95.000 moških, so se najslabše odrezali Japonci z 42-odstotno pogostnostjo erektilne disfunkcije, sledijo Kitajci s 35 odstotki, Američani s 33 odstotki, Evropejci in Rusi s po 20 odstotki, na dnu pa so Brazilci z zgolj 15-odstotno pogostnostjo.