EKSKLUZIVNO

Dr. Christelle Haziza: Spraševali so me, zakaj odhajam k tem zločincem

Leta 2016 je Kraljevo združenje družinskih zdravnikov izdalo mnenje, da je potencial zmanjšane škodljivosti e-cigaret za varovanje javnega zdravja dovolj velik argument, da je o njih treba vedeti več: slediti je treba raziskavam, ki bi odraslim kadilcem, ki ne želijo, ne zmorejo ali nočejo nehati kaditi, lahko pomagale pri odločitvi, da klasično cigareto opustijo ali nadomestijo. Govorili smo z dr. Christelle Haziza, vodjo razvoja kliničnih raziskav pri PMI Science.

Preden ste se zaposlili pri podjetju Philip Morris, ste delali na področju srčno-žilnih obolenj in pulmologije. Ob tem seveda niste mogli spregledati vseh dejstev o usodnih posledicah kajenja. Nato ste se zaposlili v tobačni industriji, ki proizvaja ravno tisto, kar povzroča številne bolezni sodobnega časa, povezane s kajenjem. Tudi smrti, jasno. Ste se kdaj vprašali, ali je zaposlitev v tem podjetju sporna, so vaši kolegi, prijatelji izrazili nezadovoljstvo nad to vašo odločitvijo?
O, seveda! Preden sem zamenjala službo, sem o tem, ali je moja odločitev pravilna, veliko razmišljala. Če si raziskovalka, ki dela s pulmologi, si pač podkovana v razumevanju pljučnih bolezni. Morala sem si priznati, da je Philip Morris podjetje z veliko masla na glavi, ko iščemo odgovornega za škodljive posledice kajenja. A obenem se mi je postavilo tudi vprašanje, ali ni morda bolje, da gledam na novo karierno priložnost kot na poskus, kako lahko pomagam podjetje spremeniti na bolje. Ko sem namreč še premišljevala o tem, ali naj zamenjam službo, se je v podjetju začelo novo obdobje, začetek poslanstva, kako zmanjšati tveganje, povezano s kajenjem. Ptički na vseh vejah so glasno žvrgoleli, da tobačna industrija ni nedolžna. To je bilo jasno tudi meni. In novo obdobje, ki sem ga omenila, čas, ko je bilo zavedanje o odgovornosti že trdno vpeto v delovanje podjetja, je pomenilo, da je čas za korenite spremembe z oblikovanjem proizvodov, ki drastično zmanjšujejo tveganje za človekovo zdravje.
Ko sem pred enajstimi leti prišla sem, sem resnično imela občutek – in zlagoma se je samo krepil –, da je dejansko zapihal svež zrak.
Ponavljam, seveda sem na začetku dvomila, a sem se hkrati zavedala, da si želim biti del spremembe. Prispevati k izboljšanju zdravja ljudi je moj cilj vse od začetka moje kariere; ostajam mu zvesta.
In če se dotaknem še drugega dela vašega vprašanja glede odziva mojih kolegov. Pulmologi, s katerimi sem delala, so bili ob moji odločitvi zelo začudeni. Nekateri od njih so me celo spraševali, kaj mi je, da odhajam k tem »zločincem«. Razložila sem jim, kako razmišljam: zmanjševanje tveganja, ki ga s sabo nosi kajenje, je ideja, ki se je razvijala počasi, a že zgodnji rezultati raziskav so pokazali, da je pot prava.
In sem šla. Ko zdaj gledam nazaj, se pravilnost moje odločitve samo potrjuje. Zadovoljna sem, da sem izbrala to pot. Vsi izsledki, do katerih sem se v tem času dokopala, mi dokazujejo, da so bile moje začetne domneve pravilne: izdelki, ki jih ustvarjamo, so res boljša alternativa kot cigarete.
Si lahko predstavljate, da je v tem času kar pet milijonov kadilcev po svetu nehalo kaditi cigarete in začelo uporabljati izdelke, ki drastično zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni, ki jih povzroča kajenje? No, meni se to zdi odlično! 


V Angliji, kjer je podobno stroga zakonodaja kot v Sloveniji, so vzpostavili dialog med vsemi, ki lahko znanstveno utemeljijo, ali inovacije, novi pogledi lahko prispevajo k napredku pri zmanjševanju škode zaradi kajenja. Da novosti lahko umestimo, razumemo, preverimo in do njih zavzamemo stališče, se moramo pogovarjati in odpreti vrata različnim pogledom in znanju. Motiv tega intervjuja je dati priložnost pogledu z druge strani.


Odvisnost. Nekaj, s čimer se mnogo ljudi spopada vsak dan. V zadnjem desetletju je demoniziranje kadilcev doseglo vrhunec. Kakšen je vaš pogled na demoniziranje na eni strani in vsakdanje skrbi sodobnega človeka, ki velikokrat poseže po zasvojljivih substancah, da bi mu vsaj malo odleglo od vsega »hudega«, kar doživlja?
V zadnjih desetih letih sem priča izjemnemu napredku na področjih, ki so bila nekoč označena kot tabu. Govorim o odvisnosti, seveda. Jasno mi je, da je kredibilnost tobačne industrije, v kateri delam, nizka. A to se počasi spreminja tudi s pomočjo mojega dela, ki omogoča znanstveno raziskovanje in izsledke, ki mu sledijo.
Odločili smo se za popolno transparentnost, zato vse znanstvene informacije in rezultate kliničnih študij objavljamo na naši spletni strani, da bi bile dostopne vsem.
Če se ozrem naokoli, opažam, da obstajata dve vrsti ljudi. Prva je tista, ki meni, da je edina prava pot povsem opustiti kajenje; cigarete so škodljive, kakršni koli »nadomestki«, pa čeprav z manjšim tveganjem za zdravje, so nesmisel. Ob njih je še druga skupina ljudi, ki sicer sami sebe še vedno označujejo kot sovražnike cigaret, a so pripravljeni razumeti, kaj sploh pomeni koncept zmanjševanja škode; še več, skušajo razumeti, da je to lahko smiselna možnost pomoči tistim, ki nočejo ali ne zmorejo nehati kaditi.
Če vprašate mene, kako se najbolj učinkovito boriti proti nečemu, vam povem, da edino tako, da postaneš del razvoja, da si »zraven«. To je učinkovit način pridobivanja znanja, kaj lahko storimo za kadilce, ki ne morejo nehati kaditi, saj podatki kažejo, da je za nekatere to nemogoč podvig.
Če si namreč vzamete čas in se zazrete v kadilca, lahko kaj hitro uvidite, da mu čisto nič ne pomagate, če njegovo početje »kriminalizirate«. Ja, ponavljam, najbolje je popolnoma nehati kaditi, o tem ni dvoma. A naivno je verjeti, da se bodo ljudje tega držali samo zato, ker obstajajo prepovedi kajenja na javnih krajih, tveganja za zdravje pa so znana in jasna. Obstaja ogromno ljudi, ki preprosto ne zmorejo nehati.

Ste kadilka?
Bila sem.


Se opravičujem, če bo zvenelo nevljudno, ampak zdite se odličen dokaz, da nehati kaditi ni najbolj preprosta stvar na svetu. O tem, kako kajenje škoduje zdravju, veste več kot večina. Vidim, da pa se nikotinske odvisnosti niste otresli, glede na »napravico« v vašem žepu. Ste se, ko ste še kadili, kdaj med prvo jutranjo cigareto ob kavi vprašali ...
Nikoli nisem kadila zjutraj ob kavi. (Smeh.) Prvo cigareto sem vedno prižgala šele, ko sem prišla v službo.

No, kakor koli, predvidevam, da je bila v vsakem primeru tista prva v dnevu nekaj, kar vam je ponudilo občutek ugodja. A sem res v precepu, kajti težko razumem, kako je mogoče, da pulmologinja kadi. Ste bíli notranje bitke med tem, kar bi bilo prav narediti, in onim drugim, kar ste dejansko počeli?
Ah, seveda, nenehno! Informacij o tem, kako cigarete škodijo zdravju, mi nikoli ni primanjkovalo, a sem si obenem prigovarjala tudi, da bom morda ravno jaz tista srečnica, ki se ji ne bo zgodilo nič. Če daš na tehtnico podatke o javnem zdravju in individualno tveganje, je pot v samoprevaro lahkotna: hej, morda bom jaz pobegnila zli usodi! Ne bi pa govorila po resnici, če bi rekla, da ni v meni ves čas tlelo: Christelle, nekaj bo treba ukreniti!
Zdi se mi, da lahko govorim v imenu številnih kadilcev, ko rečem, da je nehati kaditi težko. Prvo cigareto sem prižgala, ko sem imela 19 let. Od takrat sem že večkrat skušala nehati. Enkrat mi je uspelo za leto dni, drugič za dve. A vsakič znova – relaps.
Zakaj nisem vzdržala abstinence? Kaj vem, »krivim« stres. Tudi prijatelji kadilci okoli mene niso bistveno pripomogli k temu, da bi se cigareti ognila za vedno. (Smeh.)
In potem si neki dan rečeš, da en čik res ni nič takega. Prej ali slej si tam, kjer si začel, pri polovici ali celotni škatlici dnevno.
Medtem ko sem opravljala vse te znanstvene raziskave o izdelkih, ki potencialno zmanjšujejo tveganje za zdravje, sem si morala priznati, da – glede na to, da sem skušala nehati kaditi vsaj štirikrat – nisem sposobna abstinence. In je morda čas, da začnem tudi sama uporabljati ravno to reč, ki sem jo pomagala razvijati.
V to, da neham kaditi in uporabljam »napravico«, kot ste ji rekli, sem vložila veliko truda. Najprej sem si morala priznati, da ne zmorem nehati, potem pa sem lahko začela uporabljati to alternativo.
Bodimo iskreni; kako se človek počuti, ko si želi kaditi, a nima cigarete, ki ti daje občutek ugodja? In kaj je to ugodje? Gotovo ne samo tisti občutek, ko »potegneš dim«, temveč je za marsikoga obred. Kar je tudi največja zagata onih, ki bi radi opustili to grdo razvado. No, ko sem od navadne cigarete prestopila k uporabi naprave za segrevanje tobaka, sem ohranila ta dnevni ritual, dobila tisto, kar potrebujem, le da zdaj tvegam manj.
Če bi mi zdaj kdo ponudil navadno cigareto, bi jo brez zadržkov zavrnila. Nimam nobene potrebe po njej. Vse pogosteje se mi dogaja tudi, da mi gredo kadilci, če so v moji bližini, na živce. (Smeh.) Vonj, ki nastane po gorenju tobaka, mi je zdaj vse prej kot mamljiv.



V knjigi Zlati holokavst Roberta N. Proctorja lahko preberem, da so si vprašanje, »kako odstraniti raka in zadržati zasvojenost«, zastavljali že v petdesetih letih 20. stoletja. Znanstvenik iz podjetja Philip Morris je leta 1958 pisal svojemu direktorju: »Ker se kopičijo dokazi, da intenzivno kajenje prispeva k nastanku pljučnega raka, bi moralo podjetje proučiti možnost zamenjave tobačnega dima s 'popolnoma sintetičnim aerosolom'.« Tak aerosol naj bi vseboval nikotin in nič »tobačnih katranov«. V poznih petdesetih letih so bili dokazi, da kajenje povzroča pljučnega raka, torej že znani. Kako je potem mogoče, da vse do danes niso ukrepali?
Priznam, prvič slišim za izjavo, ki ste jo pravkar omenili. Vem pa, da se ideja segrevanja namesto kurjenja tobaka pojavlja v javnosti že vsaj dvajset let. A šele zdaj nam tehnologija omogoča, da ustvarimo izdelek, ki bo tobak segreval, a vseeno ponudil tisto nekaj, kar zadovolji kadilce. Toplota, ki se sprosti med gorenjem navadne cigarete, namreč razgradi komponente tobačnih listov, ki ustvarjajo dim in pepel. (Cigaretni dim, ki se ustvari, vsebuje več kot 6000 kemikalij; za mnoge od njih velja, da so vzroki bolezni, povezane s kajenjem – pljučni rak, srčno-žilne bolezni, kronična obstruktivna pljučna bolezen. Eden od pristopov za bistveno znižanje ravni strupenih snovi je, da se tobak segreje na temperaturo, nižjo od temperature, pri kateri pride do gorenja. Op. p.) Po drugi strani pa izdelki za segrevanje tobaka povprečno ustvarjajo 90 odstotkov manj škodljivih kemikalij v primerjavi s cigaretami.

Ljudi, ki ne zmorejo nehati kaditi, pogosto označimo za posameznike šibkega značaja. Se strinjate? Ima šibkost kaj s tem?
Odvisno od značaja, discipline. Podobno je s čezmernim uživanjem sladkorja. Vsi vemo, kaj za zdravje pomeni, če si od njega odvisen. Mar to pomeni, da smo nehali jesti sladkarije? Niti malo; pijemo sladkane pijače, segamo po slaščicah ... Seveda se najdejo tisti, ki namesto po sladkorju posežejo po umetnih sladilih, a velikokrat rečejo tudi, da okus ni isti, da »to ni to«.


Elektronske cigarete so na trgu nekaj več kot deset let in so zato manj raziskane kot tobačni izdelki. Posledic njihove dolgoročne uporabe še ne poznamo. Vemo pa, da elektronske cigarete vsebujejo številne zdravju škodljive snovi in zato niso neškodljive.
Nikotin ima številne škodljive učinke v nosečnosti in mladostništvu. Poleg negativnih izidov nosečnosti ima tudi škodljive učinke na razvoj možganov in pljuč pri še nerojenem otroku. V času mladostništva, ko prav tako poteka zelo intenziven razvoj možganov, ima izpostavljenost nikotinu lahko trajne škodljive učinke na razvoj možganov.
Pasivna izpostavljenost aerosolu elektronskih cigaret lahko predstavlja tveganje za zdravje.
Trenutno je na voljo premalo podatkov in kvalitetnih raziskav; ni možno zaključiti, ali so elektronske cigarete učinkovita pomoč pri opuščanju kajenja ali ne.
Uporabo odsvetujemo, še posebej otrokom, mladostnikom, nosečnicam, ženskam, ki načrtujejo nosečnost, bolnikom s kroničnimi obolenji (predvsem dihal) in nekadilcem. Uporaba elektronskih cigaret morda lahko predstavlja korist le za kadilce, ki drugače nikakor ne zmorejo opustiti kajenja tobaka, a je tudi njih treba spodbujati, da kasneje opustijo tudi te.
(Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje)


Kaj bi rekli človeku, ki kadilce sovraži iz dna srca in je prepričan, da so vsi izdelki z zmanjšanim tveganjem nesmisel? Da bi morali vsi kadilci preprosto nehati?
Najprej bi mu rekla, da se strinjam z njim. Ja, ima prav, vsi kadilci bi morali nehati kaditi. In če to zmorejo, prosim, naj. Marsikdo misli, da smo mi, zaposleni v tobačni industriji, slepi za vsa dejstva o tem, kakšne katastrofalne posledice s sabo nosi dolgotrajno kajenje.
In če kadiš, potem nehaj. A žal stvarnost vsakdana kaže drugačno sliko. V karieri zdravnice sem govorila s številnimi kolegi, ki so se v svoji praksi dnevno ukvarjali s pacienti, ki jim je kajenje korenito okrnilo zdravje. Ne samo njim, tudi bolnikom je kristalno jasno, da je škodljivo, da bi morali nehati. Pa ne. Zakaj? Ker preprosto ne zmorejo! Mar to pomeni, naj jih kar pustijo tako?
Več kot 80 odstotkov rednih kadilcev se vsaj enkrat v življenju odloči, da bodo nehali, a jim ne uspe; sčasoma ponovno začnejo. Naj kar pogledamo stran in jih pustimo v mukah, ker pač niso »sposobni« dokončno zdržati odločitve, ki so jo sprejeli? Žal ni tako preprosto.
Kaj je narobe, če kadilcem povemo, da obstaja reč, ki lahko drastično zmanjša tveganje za njihovo zdravje? Je povsem brez tveganja? Nikakor. A v resnici nič v življenju ni brez tveganja. Še vedno pa se lahko odločiš med izdelkom, ki povzroča hude zdravstvene probleme, in alternativo, kjer je škoda bistveno zmanjšana.

Žalostna statistična vest pravi, da se število kadilk povečuje. Mnogi pravijo, da zato, ker je njihovo življenje polno vse več obremenitev. Kaditi pa ne začnejo kot »lahko vodljive mladostnice«, temveč v odrasli dobi. Se vam zdi, da je življenje sodobne ženske težje, kot je bilo nekdaj? Težje v kontekstu subjektivnega pogleda na življenje, kot skupka pričakovanj, ki si jih nalagamo na ramena, in onih, ki nam jih nalagajo drugi v našem imenu.
Gotovo bi uporabila drugo besedo. Ne bi rekla težje, temveč drugače. Če se hočem primerjati z žensko, ki ostane doma in skrbi za dom in družino, imam problem. Ker te izkušnje nimam. Je njeno življenje lažje kot moje? Tega si ne bi upala trditi niti v najbolj divjih sanjah!
Res pa je, da se mora sodobna ženska znajti v številnih vlogah; gotovo več, kot se je to »zahtevalo« od žensk nekdaj. Smo žene, mame, delavke; ves dan žongliramo med eno in drugo vlogo. Prizadevamo si, da bi bile spoštovane, prepoznane, opažene. In to še ni vse. Na istem položaju kot moški moramo pokazati bistveno več. Govorim o diskriminaciji na delovnem mestu? Nikakor! Govorim o pričakovanju, ki kot Damoklejev meč ves čas neslišno visi nad tabo. Veste, kaj mislim? In če ob tem pomislim še na to, da delam v tobačni industriji, ki je nekdaj veljala za izključno »moški svet« ...
Če se zazrem v svojo dosedanjo pot, vidim žensko drobne konstitucije, ki nikoli ni govorila glasno, avtoritativno. Prepričana sem, da sem v svoji karieri morala izraziti samo sebe bistveno bolj izrazito kot moji moški kolegi, in to samo zato, da bi bila videna in slišana. Še vedno pa ne morem reči, da je nam, ženskam, danes teže. Živim danes, ne včeraj. Ne morem zares vedeti. Vem le, da je življenje drugačno. Je včasih tudi težko? O, ja!

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE