Očesna preventiva je v zadnjih desetletjih skokovito napredovala, enako diagnostika in obravnava težav z očmi, predvsem pri najmlajših, kajti določene tegobe je mogoče zdraviti samo v otroštvu, poudarja prof. dr. Nikica Gabrić, specialist oftalmolog in direktor ter ustanovitelj Klinike Svjetlost iz Zagreba. »Pri otrocih so med najpogostejšimi boleznimi oči slabovidnost (ambliopija ali leno oko), otroška mrena, nistagmus (trepetanje očesa), škilavost (strabizem), astigmatizem (zamegljen vid na določenih oseh vida). Najpogostejša posledica strabizma je nastanek slabovidnosti na očesu, ki ni postavljeno v pravilen položaj. Pomembno je vedeti, da se lahko slabovidnost zdravi samo v otroštvu, zato je strabizem najbolje operirati, ko je vid še v fazi razvoja. Sicer pa starši najpogosteje pripeljejo otroke na pregled zaradi refrakcijskih napak očesa, kot so kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem.«



Preventiva že v zgodnjem otroštvu

Otroški oftalmološki pregled spada med najpomembnejše preglede do četrtega leta. Dokler se vid intenzivno razvija, tj. do šestega leta, moramo nepravilnosti nujno odpravljati, poudarja prof. dr. Gabrić: »Pomembno je, da otrok pri preiskavi sodeluje, kar pa je včasih izjemno težko, predvsem pri tistih, ki so stari manj kot štiri leta. Metode za določanje ostrine so različne glede na starost otroka – pri dojenčkih uporabljamo posebne kartice z vzorcem, s pomočjo katerih ugotovimo, katera velikost vzorcev vzbuja dojenčkovo pozornost, in rezultat primerjamo s tabelami, predpisanimi za to starost. Pri predšolskih otrocih uporabljamo sličice, pri šolskih pa table s črkami, enako kot pri odraslih. Nujen je tudi pregled za strabizem, namenjen preverjanju položaja, pravilne gibljivosti in sodelovanja obeh očes. Ugotavljamo še slabovidnost in nistagmus, tudi razvitost 3D-vida. Pri postopku določanja objektivne dioptrije uporabljamo posebne kapljice za širitev zenice. Če je oko zdravo in ima samo dioptrijo, otroku predpišemo očala za bližino ali daljavo. Če pa med pregledom ugotovimo bolezen, določimo posebno terapijo oziroma ga napotimo na dodatne preiskave.«

Uporabo kontaktnih leč pri otroku svetujemo predvsem, ko je razlika med dioptrijama oči zelo velika. 

Ne le očala, otroku lahko dandanes že zelo zgodaj predpišejo tudi kontaktne leče, celo pred tretjim letom! »V praksi pa se to zgodi le redko,« pojasnjuje sogovornik. »Uporabo kontaktnih leč pri otroku svetujemo predvsem, ko je razlika med dioptrijama oči zelo velika. Če se starši odločijo, da bo nosil kontaktne leče, morajo biti zelo pozorni na higieno leč, rok in redne kontrole pri okulistu.«



Veliko mladih s sivo mreno

Vse bolj je uveljavljeno lasersko odstranjevanje dioptrije; sliši se kot novodobna metoda, a dejstvo je, da je postopek v svetu uveljavljen že več kot 30 let in da se je za poseg odločilo že več kot 50 milijonov ljudi! »Z najmodernejšimi napravami lahko dioptrijo dandanes odstranimo že v manj kot dveh sekundah,« pojasnjuje prof. dr. Gabrić. »Sistemi za spremljanje pacientovega očesa med operacijo omogočajo natančno pozicioniranje laserskega žarka na točno določen del ne glede na mikropremike očesa. Zaradi povsem točnih in hitrih računalniških programov so posegi zanesljivi v kar 99 odstotkih. Za ljudi z izjemno visoko dioptrijo pa obstaja možnost korekcije z vstavitvijo najbolj izpopolnjenih leč v oko.« Kot ugotavlja strokovnjak, je med mladimi vse več kratkovidnih pa tudi tistih s sivo mreno – k sreči je oftalmologija toliko napredovala, da je mogoče s sodobnimi postopki številne težave odpraviti preprosto in v nekaj minutah.



Nujna zdrava hrana in gibanje

Za zdrave oči lahko veliko storimo tudi sami. Resda ne moremo prelisičiti dednosti, ki je pomemben dejavnik tako pri daljno- kot kratkovidnosti in drugih težavah, lahko pa tegobe vsaj blažimo ali preložimo na kasnejše obdobje. Kot priporoča prof. dr. Gabrić, je smiselno uživanje živil, bogatih z vitamini A (vsebujejo ga predvsem jajca in mleko), E (listnata zelenjava) in C (zlasti zeleni in rumeni plodovi), cinkom (pivski kvas, teletina, jagnjetina, morski sadeži), selenom (plava riba, polnozrnata živila, jetra, rdeče meso, jajca, paradižnik, brokoli), luteinom (kivi, buča, špinača, žafran), maščobnimi kislinami omega-3 in -6 (laneno, sezamovo olje), zeaksatinom (buče in feferoni) in antocianom (gozdni sadeži). 

Bolj ko so oči prekrvljene, bolje so preskrbljene z vsemi potrebnimi snovmi. S telesno dejavnostjo se urijo tudi očesne mišice. Idealen šport je namizni tenis, saj oči nenehno potujejo z žogico! 

»Pomembno je tudi gibanje. Bolj ko so oči prekrvljene, bolje so preskrbljene z vsemi potrebnimi snovmi. S telesno dejavnostjo se urijo tudi očesne mišice, kajti oči spremljajo vsak gib in tako preprečujejo, da bi mišice postale toge – idealen šport je namizni tenis, saj oči nenehno potujejo z žogico!« svetuje prof. dr. Gabrić in staršem polaga na srce: »Ozaveščenost o pomembnosti zdravja oči naj prenašajo na otroke že zelo zgodaj. Otrok naj ne sedi predolgo pred televizijo ali računalnikom, ker potem ne dobi pravilnih stimulusov za oči. Čim več časa naj preživi v naravi in gleda v daljavo. Zelo pomembno je še, da starši ves čas spremljajo razvoj njegovega vida.«