Žafran

Ne obstaja zaman rek drag kot žafran. Cena rdečeoranžnih lističev se namreč giblje od dva tisoč do deset tisoč evrov za kilogram začimbe. V kilogramu je od dvesto tisoč do tristo tisoč nitk, ki so pravzaprav prašniki žafranovega cveta. Ker ima vsak cvet samo tri prašnike in ker jih še vedno obirajo ročno, je visoka cena več kot upravičena.



Blag sladko-grenek okus dopolnjuje predvsem barva. Ko nitke namočimo v topli vodi, namreč hitro spustijo bogato rumenooranžno barvilo, ki odlično obarva in aromatizira jedi. Za znamenitimi zlatimi odtenki španske paelle, milanske rižote in indijskih karijev tiči prav žafran. Ljudje so ga poleg kulinarike tisočletja uporabljali za barvanje oblačil in tekstila. Žafran vsebuje kalcij, železo, magnezij, fosfor, cink, baker, mangan in številne fitokemikalije, kot so krocin, kirokrocin, likopen, karatoenoide in alkaloide. Pomirjal naj bi trebušne krče, za zdravilo po prekrokani noči pa so ga cenili Rimljani. Z žafranom nikar ne pretiravajte, v večjih odmerkih je namreč strupen. Dnevno ne presezite grama in pol. Nosečnicam pa se uživanje odsvetuje, saj lahko povzroči splav.


Ko kupujete žafran, se prepričajte o njegovi pristnosti. Izberite raje nitke kot prah, saj je ta velikokrat le zmleta paprika ali ognjič. Pozorni bodite tudi na kakovost in rok trajanja. Dobro ohranjen in svež žafran je vreden več. 


Poper

Ne ravno najdražja, a zagotovo najbolj priljubljena začimba na svetu je poper. V zgodovini so bila drobna okrogla zrnca tako cenjena, da so jih uporabljali tudi namesto denarja. Vizigotski kralj Alarik I. in hunski vladar Atila naj bi v 5. stoletju med napadi na Rim za umik oba zahtevala odkupnino v popru. Nizozemci pa še danes v svojem jeziku poznajo izraz »peperduur«, kar pomeni drag kot poper.



Poper so pravzaprav jagode ostrega okusa, ki zrastejo na rastlini črni poper. Čeprav so na voljo v več barvah, gre za sadeže iste rastline, pridobljene različno. Ko dozorijo, so rdeče, te uporabljajo za rdeči poper. Kadar zrelim odstranijo rdeče meso, da ostane le seme, govorimo o belem popru. Črnega pridobijo tako, da posušijo še nezrela semena, za zelenega pa nezrela semena vložijo v slano vodo, da ohranijo barvo. Zaradi bolj zahtevne obdelave je najdražji izmed teh beli, ki ima tudi najnežnejšo aromo, in ga zaradi barve dodajajo svetlim, kremastim jedem. Ni zaman najbolj priljubljena začimba, saj zaradi pekočega okusa spodbuja prebavo in povečuje absorbcijo hranilnih snovi v črevesju. Vsebuje magnezij, vitamin K, brom, krom, antioksidante in vlaknine. Ker deluje antibakterijsko, so ga v srednjem veku velikokrat uporabili za izboljšanje okusa pokvarjenega mesa.


Poper so v preteklosti plačevali tudi z njegovo težo v zlatu. 


Kardamom

Zeleni stroki te eksotične začimbe so tretji najdražji na svetu. Kardamom izvira iz Indije, kjer zmleta semena dodajajo karijem, sladicam, napitkom in še marsičemu. Njegov topli, a hkrati sveži vonj se odlično ujame s sosednjim ingverjem (izvirata namreč iz iste družine), cimetom, limonino lupinico, vaniljo in klinčki. 



Kardamom ima ogromno pozitivnih učinkov na telo. Krepil naj bi koncentracijo in omilil razbijanje srca. Deluje antiseptično in pomaga pri prebavi ter napetem trebuhu. Ker spodbuja izločanje sluzi, je odličen pri zdravljenju bolezni dihal. Izboljšuje tudi slab ustni zadah in krepi dlesni.


Poleg zelenega kardamoma poznamo tudi črnega. V prvi vrsti gre za različni sorodni rastlini, ki pa ju tudi različno obirajo. Zelene stroke naberejo, še preden dozorijo, in jih nato sušijo, da ohranijo značilno sveže-pekočo aromo. Črni kardamom oberejo mnogo kasneje, sušijo pa ga nad ognjem, kar začimbi doda aromo dima. Črna različica ima tako močnejši in nekoliko hladnejši okus, ki se dobro ujame z mesom, medtem ko zeleno dodajajo tudi sladicam. 


Vanilja

Edina užitna orhideja je tako delikatna kot cvet sam. Opojni aromi, ki jo v sebi nosijo drobna črna semena vaniljevih strokov, se le redkokdo lahko upre. Je druga najdražja začimba na svetu, to pa zato, ker tudi vaniljeve stroke obirajo izključno ročno. Na Madagaskarju in sosednjem francoskem otoku Reunion, kamor so vaniljeve orhideje zanesli umetno, cvetove celo ročno oprašujejo. Edini insekti, ki to počnejo naravno, so namreč posebne čebele, ki živijo le na območju Mehike.



Vanilja je doma v kulinariki, kozmetiki in aromaterapiji. Poleg omamnega vonja vsebuje veliko antioksidantov in fitohranil ter pomirja in dviga duha. Nekoč so jo uporabljali kot afrodiziak in zdravilo proti mrzlici. Eterično olje blaži simptome glavobola, deluje antiseptično in odmaši žile. Kraljica sladic ponuja presenetljive kombinacije tudi v mesnih jedeh. Eksperimentirajte z belim mesom in ribami za nežnejše rezultate. 


Ne bojte se vaniljevih strokov. Pri teh vas bodo še najteže pretentali. Za uporabo jih preprosto razpolovite in iz njih z noževo stranico postrgajte črna semena. Stroke lahko nato še enkrat uporabite tako, da jih zakopljete v kozarec sladkorja, kjer bodo pustili prijetno aromo. 


Še nekaj najdražjih in najbolj cenjenih živil na svetu:


Kava Kopi Luwak – kavna zrnca, ki dobijo prestižno aromo v prebavnem traktu malajskega mustanga, sesalca, podobnega podlasici.


Beli tartufi – Gomolj, ki se skriva pod zemljo, črpa skrivnostno aromo iz sokov drevesnih korenin.
Kobe – japonsko meso goveda wagyu, ki velja za najdražjo govedino na svetu, redijo le v japonski prefekturi Hyogo.


Kaviar – ribje ikre veljajo za specialiteto, ki popestrijo vsako prestižno jed. Najdražji je vrste almas, ki ga ležejo iranske beluge.
Ostrige – že od nekdaj slavijo kot afrodiziak, najbolj cenjene pa so orjaške iz Južne Avstralije.


Morsko uho – najdražji morski sadež na svetu je Kitajska nekoč namenila kot dragoceno darilo korejskemu cesarju. Cenjen je kot suši.