Osrednja tema letošnje izdaje Guinnessove knjige rekordov je gibanje ustvarjalcev oziroma izumiteljev. Spodbuja ljudi, naj zgradijo ali izdelajo nekaj sijajnega ali predelajo obstoječ predmet v nekaj drugega oziroma mu podaljšajo rok uporabe, sicer pa je tudi letošnja uspešnica polna neverjetnih dosežkov, akrobacij, odkritij v znanosti in športnih uspehov, presežkov s področja narave, znanosti, družbenih medijev, tehnologije, glasbe in filma tudi človeško telo in najrazličnejše zbirke so znova dobili nove podobe in dimenzije.

Tokratna izdaja pa je nadvse posebna tudi zaradi 23 rekordov, pod katere so se podpisali Slovenci. Pet od teh jih je predstavljenih na novo, eden je bil od lanske izdaje izboljšan, drugi so bili doseženi in objavljeni že v prejšnjih izdajah. Novi slovenski rekordi v delu so: največ plesnih figur new yorker v 30 sekundah v paru, ki sta jih izvedla slovenski plesalec Aljaž Škorjanec in njegova soplesalka Karen Hauer iz Venezuele, največji klopotec Stanka Habjanića in najhitrejši zaključek igre Salt and Sanctuary, pod katerega se je podpisal računalničar Coppie. Ta je nosilec še dveh rekordov v igranju igre Salt and Sanctuary. Med slovenskimi rekordi so še najvišje zabijanje s trampolina s saltom naprej, ki ga je dosegel Maks Veselko iz ekipe Dunking Devils, največji adventni venec članov Turističnega društva Presmec, največja bujta repa Društva za šport, turizem razvoj in kulturo iz Velike Polane ter največja četvorka, ki se je je udeležilo 7244 plesalcev na maturantski paradi v Ljubljani.



Guinnessova knjiga rekordov izhaja že od leta 1955 in je bila izdana v več kot 20 jezikih. Do zdaj je bila prodana v več kot 141 milijonih izvodov v več kot sto državah in tudi na slovenskem trgu velja za eno od najbolje prodajanih knjig.