Bruno Šimleša

Partnerski odnosi niso matematika. Nikar se ne lotevajte štetja fižolčkov

Predavatelj in terapevt Bruno Šimleša se je podpisal že pod devet knjižnih uspešnic, štiri izmed njih imamo tudi v slovenskem prevodu, peto, Resnice in zmote o ljubezni, pa slovenske bralke in bralci že nestrpno pričakujejo. Nadvse zanimiv in duhovit sogovornik vsem razumljivo razlaga probleme, ki pestijo slehernega človeka. Kako najti partnerja? Čemu vztrajati? In koliko ljubezni si pravzaprav zaslužimo?

Na prvi delovni dan novega leta bo v slovenskem prevodu izšla že vaša peta knjiga Resnice in zmote o ljubezni. Teh je gotovo toliko, kot je na tem svetu ljudi. Nam lahko zaupate najbolj neverjetna prepričanja, ki jim ljudje še danes nasedamo?

Toliko zablod obstaja, da bi lahko samo o njih napisal še eno knjigo. A poglejmo najbolj osnovno, in sicer to, da mnogi ne znajo razlikovati med ljubeznijo in zaljubljenostjo ter vsako intenzivno čustvo in privlačnost že avtomatsko enačijo z ljubeznijo. To je seveda zgrešeno. Ljubezen in zaljubljenost se med seboj drastično razlikujeta. Ko smo zaljubljeni, se v nas sproži nadvse preprost psihološki mehanizem idealizacije. Objekt svojega poželenja vidimo kot popoln in smo slepi za kakršne koli napake ali pomanjkljivosti. 

Kdor želi lagati sebi in drugim, bo lagal povsod, na internetu in v živo. V prihodnosti bo gotovo še več ljudi iskalo ljubezen po spletu. Če po virtualnem spoznavanju ostane iskrica tudi v resničnosti, je ljubezen prava. 

To se nam lahko zgodi tako s partnerjem kot z otrokom. Mnogo staršev denimo idealizira svojega otroka in njegovih dejanj niso sposobni uvideti kritično. Slišali jih boste hvaliti potomca, kako napreden je, pri enajstih jé povsem samostojno!? Če se iz šole oglasijo pritožbe, da je kaj ušpičil, pa ga zagovarjajo, da njihov angelček že ne. Žal zaljubljenost pogosto zamegli um. Po drugi strani ljubezen pomeni, da osebe ne idealiziramo, ko jo resnično ljubimo, in se dobro zavedamo, da ima svoje pomanjkljivosti, vendar nam njene pozitivne lastnosti pomenijo toliko več, da smo slabosti pripravljeni sprejeti v zakup. Resnično ljubimo takrat, ko vemo, da naša partnerska zveza ni popolna, je pa dejansko popolna za naše srce.

Tako ženske kot moški si radi izmišljujemo vsa mogoča pravila zmenkarij in se jih nato slepo držimo. Zakaj to počnemo? Ali res na partnersko prihodnost vpliva to, ali z nekom spimo na prvem zmenku ali šele na desetem?

Mislim, da ljudje poskušajo tako v ta kaotični svet iskanja ljubezni vnesti vsaj nekaj reda. Partnerski odnosi pravzaprav nimajo strogih pravil, vsak zase je edinstven. Za nekatere je celibat do določene točke prava odločitev, spet drugim pa tudi seks na prvem zmenku ne pokvari skupne prihodnosti. A obstajajo še druga, bolj pomembna pravila. Na primer to, da se nam laganje v partnerstvu splača samo kratkoročno. Če lažemo o sebi, bomo morda res imeli večjo možnost, da z nekom odidemo tudi na drugi ali tretji zmenek, hkrati pa bomo povečali verjetnost, da pokopljemo zvezo, ko enkrat izve resnico. Pa se ljudje vseeno pretvarjajo, da so nekaj, kar v resnici niso. Da bi le ugajali. Samo potem jih čaka težka igralska naloga, da ohranijo masko pri življenju. Zavedam se, da je težko biti iskren, pravzaprav je biti iskren tudi tvegano, a meni se vseeno to zdi najboljša izbira. Če nam nekdo ne ustreza, je bolje, da to odkrijemo v prvih dveh mesecih kot po 12 letih zakona, se vam ne zdi? Iskrenost morda kratkoročno od nas zahteva več poguma, a na dolgi rok nam bo prihranila veliko bolečine.



Zaradi sodobne tehnologije se je v zadnjih desetih in dvajsetih letih spoznavanje potencialnega partnerja zelo spremenilo. Prej smo se zanašali na osebni stik v živo, priporočila prijateljev in znancev, komunikativnost v družbi in na zabavi, danes pa preprosto naložimo tinder ali druge aplikacije za zmenke in drsimo po telefonu. Kakšno je vaše mnenje o tem? Smo kot ljudje izgubili pristnost stikov? Se lahko iz spletnega flirtanja sploh rodi kakovosten partnerski odnos?

Da prvi stik navežemo v virtualnem svetu, se mi ne zdi problematično. Tako ali tako se mora spoznavanje nadaljevati v resničnem življenju in smo spet pri staromodnem srečanju v živo. Poznam veliko ljudi, ki so razvili simpatije do osebe, ki so jo spoznali na spletu, a ko so se srečali v živo, je privlačnost izpuhtela. Zato mislim, da internet ne škoduje odnosom, dokler ga uporabljamo za to, da hitreje spoznamo večji krog ljudi, nato pa v živo preverimo, ali se tudi iz oči v oči zgodi ljubezenski klik. Seveda boste našli skeptike, ki trdijo, da na spletu ljudje bolj lažejo, a prepričan sem, da se količina laži ne razlikuje bistveno od tiste v resničnem življenju. Kdor želi lagati sebi in drugim, bo lagal povsod, na internetu in v živo. V prihodnosti bo gotovo še več ljudi iskalo ljubezen po spletu. Če po virtualnem spoznavanju ostane iskrica tudi v resničnosti, je ljubezen prava.

Odvisno, zakaj se odločimo biti samski. Če je razlog to, da se ne bomo zadovoljili z drobtinicami pozornosti in odnosom, ki nas ne izpolni, je to povsem dobro. Če vztrajamo v samskosti, ker se ne želimo prilagajati, se truditi za odnos in rasti s partnerjem, pa si gotovo siromašimo življenje.

Živimo v času družbenih omrežji, zato je na instagramu in facebooku postalo nekaj normalnega, da tam razkrivamo tudi najbolj intimne misli. Še posebno priljubljeno je izpovedovanje ljubezni. Pari objavljajo romantične slike, si pošiljajo poljubčke in zahvale. Komu je to namenjeno? So ljudje izgubili občutek za komuniciranje med štirimi stenami ali so takšne objave le hrepenenje po socialnem aplavzu?

Družbena omrežja so spremenila način, kako se družimo z ljudmi in doživljamo sami sebe. Že od nekdaj si lastno podobo oblikujemo na podlagi tega, kaj si drugi mislijo o nas, a danes je to še veliko bolj potencirano. Enako velja za partnerske odnose. Če bo okolica mislila, da smo uspešen par, bomo tudi mi naš odnos dojemali tako. In zato friziramo svojo virtualno podobo, namesto da bi se v resničnem svetu ukvarjali drug z drugim. Kot da nam je pomembnejši videz uspeha kot dejansko dobro delovanje zveze. Bolj skrbimo za svoj profil na instagramu kot za svoje srce. Laže komuniciramo s prijateljem iz Amerike kot s partnerjem, ki še pri večerji visi na facebooku. In to je problem. Dokler le del časa namenimo družbenim omrežjem, ni skrbi, problem imamo, kadar življenje namesto v resničnem svetu živimo virtualno. Če družbena omrežja niso zamenjava za izkustva v resničnem življenju, nam prinašajo veliko koristi.

Slovenski psiholog dr. Andrej Perko mi je nekoč v intervjuju dejal, da so dobri moški na neki točki že zasedeni in da pametne punce poberejo najboljše do 25. leta. Nato ostanejo le še problematični in danes res veliko žensk v poznih dvajsetih in tridesetih letih tarna, da ni več mogoče spoznati potencialnih partnerjev. Ali so zasedeni ali pa homoseksualci. Bi se strinjali s to ugotovitvijo?

S tem se nikakor ne morem strinjati. Samo poglejte nas, številni moški do 25. leta nimajo niti pojma, kdo so, kaj šele da bi vedeli, česa si želijo v ljubezni, koliko so resnično vredni, kako komunicirati v odnosu, kakšna so stvarna pričakovanja glede partnerja … Resnično verjamem, da za vsakega, ki je pripravljen na ljubezen, obstaja nekdo. Bolje kot da se ukvarjamo s statistiko in padamo v depresijo, da so dobri moški že oddani, je torej, da se začnemo ukvarjati s sabo. Vemo, kdo smo? Znamo ljubiti? Imamo do partnerja stvarna pričakovanja? Mu znamo prisluhniti? Se mu zahvaliti, mu odpustiti? Razviti je treba ljubezenske veščine, ne pa šteti moške, ki so nam še na voljo. Če znate dajati in sprejemati ljubezen, ga boste našli.



Kaj pa bi vi priporočali ženskam, ki se trudijo najti partnerja, a jim ne uspeva? Kam naj gredo, kaj naj počnejo?

Razviti ljubezenske veščine in se naučiti ljubiti je prvi korak, a velikokrat se izkaže, da to ni dovolj. Mnogo ljudi namreč nosi v sebi nezaceljene rane iz preteklosti. Morda imamo napačno predstavo o sebi ali moških ali ljubezni, pa nas to zavira pri ustvarjanju odnosa. Te travme je treba ozavestiti, da jih lahko premagamo in se premaknemo naprej. Če nam ne uspe samim, je pomembno poiskati pomoč dobrega terapevta.

Pomembno je, da prejmemo približno toliko razumevanja, potrpljenja, prizadevanja za srečo, kot dajemo. Recite da kompromisom, ne pa tudi kompromitiranju samega sebe. Kadar privolimo v manj, kot si zaslužimo, si škodujemo. To niso več navadni kompromisi, to je toksično in rakavo kompromitiranje. Vsak partner si zasluži, da se mu povrne to, kar vlaga.

Seveda pa obstajajo tudi takšne, ki jim ni težko najti moškega, a vedno znova izberejo napačne. Pokvarjence, prešuštnike, takšne, ki jih ne spoštujejo ali jih izkoriščajo. Nič čudnega, če na neki točki obupajo. Kaj delajo narobe?

Večina takšnih žensk misli, da si ne zaslužijo več. Partnerjev, ki ste jih opisali, si ne izbirajo zavestno ali da bi jim škodovali, a gotovo delček njih ne verjame vase. Nimajo se rade v vseh pogledih in ne zavedajo se povsem lastne vrednosti. Seveda obstajajo tudi ženske, ki so prepričane, da morajo rešiti takšne zgube, to si zadajo kot poslanstvo in se zato izogibajo dobrih fantov. Mislijo, da jim bo dolgčas ob človeku, ki je dober do njih, a resnica je, da nam je dolgčas samo z nekom, ki je statičen, ki se nikdar v življenju ne spremeni in ostaja na isti točki kot pred desetimi leti. Moj nasvet je, odslovite slabe ljudi iz svojega življenja. Modreje je živeti s takšnimi, ki so dobri do našega srca!

Mnogo govorimo o pričakovanjih. Zdi se, da smo postali družba pravic, pozabljamo pa na dolžnosti, zato veliko ljudi razmišlja le o tem, katere pogoje mora izpolniti partner, ne pa tudi oni sami. Kako pomembni so v zvezi kompromisi?

Nekateri imajo res previsoka pričakovanja. Prodana jim je bila hollywoodska različica ljubezni, kjer so princi na belem konju za vsakim vogalom in kjer za uspešen partnerski odnos ni treba migniti s prstom. Seveda takšni zaslepljenci vidijo samo, kaj jim lahko da partner, ne razmišljajo pa, kaj lahko dajejo sami in ali si ljubezen, ki jo pričakujejo, tudi zaslužijo. V pravi ljubezni in uspešnih odnosih je namreč vse na tehtnici. Zaslužite si točno toliko, kot vložite. Nič manj in nič več. Če zaprosite za več, kot lahko vračate, bo na slabšem partner, če pa se zadovoljite z manj, kot dajete, ste ogoljufali sebe in svoje srce. Seveda partnerski odnosi niso matematika. Nikar se ne lotevajte štetja fižolčkov. Govorimo preprosto o ravnovesju, ki je pogoj za harmonijo in zdrav odnos med dvema osebama. Pomembno je, da prejmemo približno toliko razumevanja, potrpljenja, prizadevanja za srečo, kot dajemo. Recite da kompromisom, ne pa tudi kompromitiranju samega sebe. Kadar privolimo v manj, kot si zaslužimo, si škodujemo. To niso več navadni kompromisi, to je toksično in rakavo kompromitiranje. Vsak partner si zasluži, da se mu povrne to, kar vlaga.



V zadnjih letih je predvsem med mladimi dekleti zaslediti odločitev, da raje ostanejo same, če ne najdejo popolnega partnerja. Tudi v skandinavskih državah in Severni Ameriki opažajo, da je samskosti čedalje več. Gre tu resnično za svobodo izbire ali smo, kadar vztrajamo le v lastnem ugodju, prikrajšani za medosebne izkušnje in odnose, ki bogatijo življenje? Nam je samim res bolje kot v paru, čeprav gre pri tem za mnogo odrekanja?

Odvisno od tega, zakaj se odločimo biti samski. Če je razlog, da se ne bomo zadovoljili z drobtinicami pozornosti in odnosom, ki nas ne izpolni, je to povsem dobro. Če vztrajamo v samskosti, ker se ne želimo prilagajati, se truditi za odnos in rasti s partnerjem, pa si gotovo siromašimo življenje.

Bolje kot da se ukvarjamo s statistiko in padamo v depresijo, da so dobri moški že oddani, je, da se lotimo dela na sebi. Vemo, kdo smo? Znamo ljubiti? Imamo do partnerja stvarna pričakovanja? Mu znamo prisluhniti? Se mu zahvaliti, mu odpustiti? Razviti je treba ljubezenske veščine, ne pa šteti moške, ki so nam še na voljo. Če znate dajati in sprejemati ljubezen, ga boste našli.

Se vam zdi, da so ljudje postali pri izbiri preveč pikolovski? Nekoč se je ženska odločala med nekaj mladci v svoji vasi, danes ima na voljo ves svet. Koliko ugodnosti nam je to prineslo? Imamo res večjo izbiro partnerjev ali smo postali tako izbirčni, da nas to ovira pri ustvarjanju partnerskih odnosov?

Prastarih odnosov ne bi pretirano poveličeval, saj niso ravno prasketali od intimnosti. Dvojna merila za ženske in moške so bila nekaj povsem običajnega, denimo moški so lahko brez posledic varali, češ, »moški so pač moški«, ženske pa so bile zaradi takšnega vedenja ponižane, a so tiho trpele in zamolčale svojo stisko. Morda so res dlje vztrajali v odnosih, ločitev je bila dolgo tabu, a ne moremo zares reči, da so bili odnosi kakovostnejši. Generacije naših staršev in starih staršev so sprejemale vse mogoče. Danes so mnogi zavzeli diametralno nasprotno držo in ne privolijo več v nič drugega kot popolnega partnerja. Niti prva niti druga odločitev ni pametna. Ponavljam, vsak izmed nas ima od partnerja in življenja pravico zahtevati samo toliko, kot je zmožen dati. Nič manj in nič več!



Nedavno smo prejeli pismo bralke, da si mož, s katerim imata dva otroka, želi na ločene počitnice. Med bralci se je vnela debata, v kateri so nekateri zagovarjali možev predlog, rekoč, v odnosu ne smeš izgubiti samega sebe. Velikokrat slišimo mantre, da moramo najprej imeti radi sebe, si vzeti čas zase, biti »sebični«. A kdaj je sebičnosti preveč? Do katere mere je zdrava, kot pravite vi?

Bilo bi odlično, če bi si vsak par enkrat na leto vzel čas samo zase in se na dopust odpravil brez otrok pa potem še vsak po svoje. Seveda je to včasih težko ali nemogoče organizirati, a mislim, da je zelo zdrava poteza. Tudi če družina deluje zelo dobro, je pametno malo oditi. Pa ne zato, ker imate vsega vrh glave in ne marate svojih bližnjih, ampak ker imate tako kot njih radi tudi sebe. Ko smo sami – in je par brez otrok –, imamo namreč priložnost svet videti z novimi očmi, slediti svojemu ritmu in početi vse tisto, čemur se v družbi otrok ali partnerja odpovedujemo. Midva z ženo sva se v zadnjem letu odpravila na potovanje po Islandiji, Norveški, Barceloni in Londonu, obiskala sva različne koncerte in se še bolj zbližala, saj sva si dovolila živeti svoj ritem. Po drugi strani pa greva letos decembra s hčerko za en mesec na pot po Latinski Ameriki, ker želiva to dogodivščino deliti tudi z njo. Če vam čas in denar dopuščata, boste naredili ogromno, ko si dovolite, da ste tu in tam čisto sami, drugič s partnerjem in tretjič z vso družino.

Ljudje se pretvarjajo, da so nekaj, kar v resnici niso, da bi le ugajali. A potem jih čaka težka igralska naloga, da ohranijo masko pri življenju. Zavedam se, da je težko biti iskren, pravzaprav je biti iskren tudi tvegano, a meni se vseeno to zdi najboljša izbira.

Živimo v času ekonomske negotovosti. Kakšen pritisk je to na partnerski odnos? Koliko mlade pri izbiri partnerja in ustvarjanju družine dandanes ovira finančna nestabilnost? Ali lahko še vedno utopično upamo, da bo ljubezen premagala vse ovire?

Urejene finance so eden izmed bistvenih elementov uspešnega odnosa, tega ne gre zanikati. A tudi tukaj ni najbolj pomembno, koliko denarja imamo, ampak raje, kako ravnamo z njim. Smo iskreni, se pogovarjamo o financah s partnerjem ali mu kaj zamolčimo? Se držimo dogovorov, ki smo jih sprejeli med seboj? Raziskave so pokazale, da denar, ko so primarne potrebe človeka izpolnjene, ne vpliva več na srečo posameznika, naj bo samski ali v paru. Problem nastane, ko nenačrtovano zapravljamo, lažemo o premoženju ali nas moti, da partner zasluži premalo ali preveč. Zlasti zadnja situacija povzroča nelagodje številnim moškim. Ni jim všeč, če njihova ženska zasluži več od njih. Samozavestni moški se tega nikdar ne bojijo. Nasprotno, veselijo se uspeha partnerice in se ne počutijo ogroženi, zaslužek pa jih bogati kot par.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE