Danska
Bornholm, sončni otok umetnikov in miru

13.1.2019

Otok, velik za dobro tretjino Slovenije, leži med Nemčijo, Švedsko in Poljsko, a vendar pripada Danski! »Tako so se odločili naši predniki, med katerimi je bil tudi moj daljni sorodnik,« ob ogledovanju slik na stenah prijetno urejene podstrešne sobe ponosno omeni Ida Tjalve. »Danes bi njega in njegove somišljenike verjetno imenovali za teroriste, a sredi 17. stoletja so z orožjem v rokah dosegli, da so se dolgoletni okupatorji Švedi umaknili, upravljanje pa je ponovno prevzela Danska.« Na samosvojost otočanov še zdaj spominjata otoška zastava – rdeča z zelenim križem in jezik, dialekt danščine. Otok je naseljen že več tisoč let, verjetno zaradi razmeroma milega podnebja in varne lege sredi Baltskega morja. Že v vikinških časih pa je bil tudi pomembna trgovska postojanka.


Pri lutkarici

Ida je ena izmed presenetljivo veliko umetnic, ki živijo na otoku. Že v srednji šoli jo je prevzelo gledališče, še posebno pa lutkarstvo. V danski prestolnici København je kljub neodobravanju staršev dokončala študij lutkarstva in se vrsto let izpopolnjevala v Londonu. »Svet je moj oder,« se prešerno nasmeji Ida. »Po sodelovanju na številnih evropskih festivalih sem se vrnila domov. V Københavnu se nisem počutila najbolje in na predlog prijateljev sem odšla na otok svojih davnih prednikov. Tu življenje teče počasneje in našla sem veliko novih prijateljev.«


Vedno dobrovoljna Ida pred graščino Hammershus


Na Bornholmu živi okoli 40.000 prebivalcev, toda njihovo število se počasi, a vztrajno zmanjšuje. Mladi odhajajo najprej zaradi študija in mnogi se ne vrnejo več. Kljub temu, da se ob obali razvija turizem, so cene nepremičnin v notranjosti za danske razmere dokaj ugodne, zlasti cene opuščenih kmetij. Eno izmed takšnih je pred leti kupila Idina stanodajalka Jane. Danes upokojena Američanka si je na stara leta zaželela življenja v mirni in varni okolici. Po poklicu je čevljarka. »Že dolgo nisem izdelal čevljev,« se zasmeji, ko jo povprašam, ali bi mi naredila sandale po meri. »Raje se posvečam svojim racam in vrtu. Z njim imam kar nekaj dela. Še najmanj s temi rastlinami!« pokaže na košate sadike indijske konoplje, ki odlično uspeva v zimskem vrtu. »Včasih me trga revma in takrat mi pridejo zelo prav ...«


Posestvo Američanke Jane


Ida ima urejeno stanovanje na podstrešju nekdanjega gospodarskega poslopja. Takoj sem se počutil domače v nekakšnem organiziranem neredu: s stropa so vsepovsod visele lutke, stene so bile polne slik in fotografij, na kuhinjskem pultu je včasih lenaril maček, kozarčki s čaji in začimbami pa so bili zloženi v pravcate piramide. 


Stari del prestolnice


Otroški cirkus

»Greš z mano na praznovanje rojstnega dne?« me neko jutro preseneti Ida. »Ne vem, ali se spodobi,« sem v dvomih. A Ida le odmahne z roko: »Tu smo kot velika družina! Vsak je dobrodošel!« Rojstni dan je imela najstniška hči prijatelja Mikkela. Tudi on je prišel iz Københavna in mu je pri srcu nastopanje, le da se ne ukvarja z lutkami, temveč s cirkuškimi predstavami. Pred leti je prevzel vodenje društva Stjerneskud. V društvu se ukvarjajo s poučevanjem cirkuških veščin, od žongliranja, predstav z ognjem pa do pravih akrobacij. Sodelujejo celotne družine, ki se običajno srečajo enkrat tedensko in vsako leto pripravljajo novo otroško predstavo. Otroci pokažejo naučene veščine na festivalu v začetku julija, včasih pa gostujejo tudi drugod po otoku. Cirkuški projekt je Mikkelova ljubezen. Toda za preživetje se loti kakršnega koli dela. Na svojem posestvu oddaja sobe, prireja strokovna srečanja, kadar ima na voljo več časa, pa si poišče kakšno bolj običajno zaposlitev. Jeseni je za nekaj mesecev delal na trajektu, ki vsakodnevno pluje med otokom in nemškim mestom Sassnitz.

Rojstnodnevna zabava je potekala na vrtu. Gostje so drug za drugim odlagali darila na veliko mizo pred senčnim šotorom. Medtem je Mikkel skrbel za peko različnih, tudi veganskih dobrot. Vrhunec druženja ob hrani in pijači je bilo odpiranje daril. Kot je menda v navadi, je slavljenka odprla vsak zavoj posebej in njegovo vsebino ob šaljivih komentarjih pokazala drugim.


Otoška zastava


Poplavljeni kamnolom

Z Idino pomočjo sem spoznal večino največjih znamenitosti. Najprej belo okroglo cerkev, ki sem jo lahko občudoval kar s posestva, na katerem sem bival. Na otoku so še štiri podobne, izvirajo pa iz 12. stoletja. Nekoč so jih uporabljali za verske obrede, skladišča in po potrebi utrdbe. Ob širnih poljih v notranjosti me je presenetilo nekaj mlinov na veter. Najbolj pa me je navdušila velikanska graščina Hammershus. Največja srednjeveška utrdba v severni Evropi priča o nekoč pomembni legi otoka. Bolj kot ostanki mogočnih zidov navdušuje lega nad prepadno skalnato obalo, ki ponuja spektakularne razglede. V bližini se ponuja novodobnejša zanimivost – rudnik granita, zalit z vodo. Jezero je videti, kot bi bilo ujeto v vulkanskem žrelu. Voda v njem se v poletnih mesecih prijetno ogreje in takrat si mnogi privoščijo adrenalinske skoke z nekaj metrov visokih pečin. Komur to ni dovolj, pa si lahko omisli še spust po jeklenici z bližnjega vrha, ki se seveda konča v vodi.


Okrogle cerkve so bile nekoč tudi utrdbe.


Pristanišče skušnjav

Obalo zaznamujejo majhna pristanišča. Najbolj prikupno je Svaneke. V starem jedru vabijo restavracije, prodajalna menda najboljšega otoškega sladoleda in trgovine s spominki. Med temi je nekaj posebnega butik steklenih izdelkov Pernille Bulow. Inovativna ustvarjalka s sodelavci izdeluje številne umetnine iz stekla, od svetilk, dekorativnih predmetov, kozarcev pa do nakita. Po načelih pravične trgovine sodeluje tudi z ženskami iz Gane, ki izdelujejo zapestnice iz recikliranega stekla. Navdušil me je še en umetniški kotiček: galerija Art Box. Njena lastnica je Kanadčanka Maya Hiort Petersen, spoznala pa sva se na zabavi pri Mikkelu. Galerija izstopa s pravcatim poslikanim avtomobilom na strehi. Pravzaprav gre kar za družabni prostor, saj ti ob obisku postrežejo s kavo ali čajem, zraven lahko prebereš časopis ali celo knjigo, otroci pa lahko preizkusijo svojo slikarsko nadarjenost. Poleg slik in reprodukcij številnih umetnikov so naprodaj tudi pripomočki za ustvarjanje. Maya pogosto pride s svojim psom. In seveda so prav zato dobrodošli tudi pasji obiskovalci, vsaj dokler se lepo vedejo.


Mayina galerija je nekaj posebnega.


Sončni otok

Bornholm je zaradi milega podnebja znan tudi pod imenom sončni otok. Tod uspeva celo otoška vrsta fig, kakšna trta se najde, posebno priljubljeni pa so grmi navadnega rakitovca, ki rodijo oranžne jagode, bogate z vitaminom C. Iz njih izdelujejo odlične marmelade in sokove. Na južnih obalah otoka se vrsti na kilometre bleščeče belih peščenih plaž. Najbolj priljubljena je Dueodde. V njeni okolici je nekaj avtokampov in manjših hotelov, ki so umaknjeni med borove gozdičke in peščene sipine.


Plaže vabijo ...


Rože s kamnitih ulic

Prestolnica Ronne se ponaša z ohranjenim starim mestnim središčem, ki sega skoraj do velikega sodobnega pristanišča. Tu se je mogoče izgubljati med ozkimi kamnitimi ulicami in občudovati nizke, delno lesene hiše. Pred njimi iz vsake razpoke rastejo rožlini – visoke rože z velikimi cvetovi. Domačini so se nekoč preživljali z ribolovom, kasneje pa z različnimi obrtmi, med drugim z izdelovanjem samostoječih ur in lončarskih izdelkov. Danes največ prihodkov prinaša turizem. 


Najbolj slikovit kraj – Svaneke


»Ključev ne boš potreboval,« pove Ida, ko omeni, da se za več dni odpravlja na Švedsko. »Na vasi nihče ne zaklepa vrat. Sicer pa bo doma Jane, če bi bilo res kaj nujnega.« Poslovila sva se kar malo težko, kot družinska prijatelja, in nekaj dni kasneje tudi z Jane. Ja, Bornholm ti res zleze pod kožo ... 

 INFO 
Za povratno vozovnico do Københavna boste odšteli okoli 180 evrov in še dodatnih 140 do Bornholma. Iz pristanišča Koge, ki je južno od Københavna, je mogoče veliko ceneje potovati s trajektom (že za manj kot 10 evrov). Vožnja traja pet ur in pol. Za sobo na otoku boste odšteli vsaj 40 evrov, za kosilo pa polovico manj. Seveda v danskih kronah. Otoški avtobusni promet je dobro organiziran.
Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE