Dr. Svetlana Slapšak

Bojmo se domačih trumpistov

Piše se leto 2017. Po svetu se ponovno odpirajo polemike glede pravice do splava, v Ameriki se je začela vladavina »mucograbega« Trumpa, več kot četrtina Evropejcev meni, da je posilstvo v primerih opitosti upravičeno, ženske pa so na delovnih mestih ne glede na pomembnost še vedno plačane manj od kolegov. Boj za enakopravnost med spoloma še zdaleč ni končan. O stanju feminizma pri nas in po svetu smo povprašali Svetlano Slapšak, strokovnjakinjo za antropologijo spolov in znanstvenico svetovnega formata.

V zadnjem času smo priča preporodu feminizma v zahodnem svetu. Za feministke se razglašajo tako svetovne zvezdnice kot izobraženke. Pri nas pa nanj še vedno gledamo slabšalno. Moški ga obsojajo, ženske pa se bojijo, da bi jih kdo povezal z njim in jih oklical za sovražnice moških. Na katero stran bi se postavili vi? Je gibanje v tujini preraslo v tržno nišo ali smo pri nas tako za časom, da še nismo dosegli tega novega vala feminizma?

Feminizem je postal tržna niša, morda samo za ženske – še vedno jih je dovolj za nakupe ... Nikoli ni preziral moških, obstaja tudi znanstveno področje maskulinizem, ki je nastalo po zaslugi feminizma. Od kod ideja, da je pri nas feminizem nekaj slabšalnega, in kaj tu pomeni »še vedno«? Problemi te vrste se kažejo samo, če poslušate in prenašate izjave slaboumnih moških nastopačev in morda kakšne plastične spremljevalke. Kaj pa armada pametnih žensk vseh družbenih slojev? Problem »slabšalnega« pogleda je v medijih oz. v ignoranci in duhovni lenobi medijskega uma, ki ne spremlja valov feminizma in se mu površnost zdi pomembna. Tukajšnje ženske skrbno spremljajo feminizme in se vključujejo, treba je le poskrbeti za popularizacijo in obveščanje. 

Če ženska misli o pravicah žensk, ki so uradno že 20 let del človekovih pravic, je že feministka. 

Bi se morala vsaka ženska po zdravi pameti imeti za feministko?

Pojma zdrava pamet ne uporabljam, ker ne pomeni nič, ponuja pa se za manipulacijo. Če ženska misli o pravicah žensk, ki so uradno že 20 let del človekovih pravic, je že feministka.


Kako resnična in močna grožnja sta Trump in njegova vlada za pravice žensk?

Kako je že rekel eks minister Rupel? Da moramo občudovati Melanio, ker je lepotica? Ali pa profesor FDV, ki predlaga spomenik Melanii? Dokler blajhani prostak ne pritisne na usodni gumb, se je treba bolj bati domačih trumpistov... 

Dokler blajhani prostak ne pritisne na usodni gumb, se je treba bolj bati domačih trumpistov. 

Članica ruske feministične skupine Pussy Riot je v nedavnem intervjuju opozorila, da se je za pravice, tudi že pridobljene, treba boriti znova in znova. Zadnjih nekaj generacij naj bi na to pozabilo in vzelo pravice, ki so si jih izbojevale naše babice in matere, za samoumevne. Leži rešitev torej v izstopu iz apatičnosti? Bi morali ponotranjiti idejo, da se boj za pravice nikdar ne konča?

Predvsem bi bolj strukturirana ženska fronta morala zahtevati izenačenje plačila žensk in moških: Slovenija bi s tem postala prva, bolj slavna in spoštovana kot s klobasami, teranom in nesrečno Melanio. Kako je sploh mogoče, da tega vprašanja ni uredila nobena vlada v četrt stoletja? Potem pa drugi cilji ... Ja, vsakič znova! Ni nam odveč.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE