Vprašajte strokovnjaka

Bojim se demence

Lani sem si ogledala izjemni, z oskarjem nagrajeni film Še vedno Alice, v katerem se glavna igralka sooča najprej s tem, da pozablja besede, pomembne sestanke in imena prijateljev, nato pa ji zdravniki postavijo diagnozo začetkov Alzheimerjeve bolezni. Ker poskuša svoje življenje prilagoditi naraščajočim luknjam v spominu, se znajde pred težko dilemo, kako naj pred prijatelji in družino ohrani osebno dostojanstvo in hkrati najde dovolj časa za uživanje v iztekajočih se trenutkih prisebnega razmišljanja. Pretreslo me je do konca. V moji družini imamo namreč primere hude demence (obe moji babici in možev pradedek) in če česa, se zase in za svoja otroka najbolj bojim, da se ne bi več prepoznali oziroma bi se izgubili za vedno. Zanima me, kakšne so možnosti podedovanja demence, kaj lahko storimo preventivno in ali se sploh da preprečiti Alzheimerjevo bolezen. Načeloma smo zdravi in tako tudi skušamo živeti, z možem sva stara dobrih 30 let in imava hčerki osnovnošolki. Gledam pa svojo in očetovo mamo, ki skrbita za svoji mami, moji babici, in sta čisto pozabili nase. Dementni babici ju potrebujeta skoraj 24 ur na dan, da bi šli v dom, nočeta slišati –to znata odločno in bistro povedati. Jaz ne bi nikdar hčerk obremenila s seboj. Pa imam rada svoji babici, da ne bo pomote. Krasni sta bili in skrbeli zame, ko sem bila otrok. Prosim za nasvet, predvsem kako se lahko jaz in moji zavarujemo, da ne začnemo pozabljati. Ali so to kakšne vaje, hrana, kar koli? Strah me je, še posebno razmišljam po omenjenem filmu, kaj lahko človeka doleti čez noč.

Dunja iz Ljubljane

Demenca ni vedno posledica Alzheimerjeve bolezni

Naša osebnost, vedenje, razpoloženje in motorične sposobnosti so kombinacija dednosti in vpliva okolja, v katerem živimo. Enako velja za bolezni in demenca pri tem ni izjema. Znano je, da je Alzheimerjeva bolezen (AB) ena najbolj pogostih nevrodegenerativnih bolezni. Nastane zaradi toksičnega delovanja beta amiloida in fosforiliranega proteina tau v možganih, kar se kaže v postopnem propadu nevronov v predelu možganov, povezanih s kognicijo, in v napredovani fazi bolezni z demenco. Po svetu potekajo številne raziskave, s katerimi želijo preučiti vzroke za nastanek AB, med drugim tudi pomen dednosti. Več je znanega o vplivu dednosti na nastanek in patofiziologijo beta amiloida, manj pa o proteinu tau. Beta amiloid nastane kot produkt cepljenja amiloid prekurzor proteina (APP), ki je v membrani nevrona. Domnevno je APP receptor, ki ga encimi, imenovani sekretaze, razgradijo na aktivne podenote, pomembne za uravnavanje delovanja nevrona. Če je cepljenje beta amiloida nepravilno, lahko nastane njegova netopna in toksična oblika, ki vodi v nastanek AB. Glede na vzrok nastanka delimo AB na zgodnjo (bolniki, mlajši od 65 let) in pozno obliko. Zgodnja oblika je dedna, vendar je prisotna pri manj kot enem odstotku bolnikov. Nastane zaradi mutacij gena za APP ali proteina presenilina, ki je sestavni del ene izmed sekretaz. Za nastanek pozne oblike AB je bolj pomembna povezanost dejavnikov okolja z genomom posameznika, podobno kot velja za večino kroničnih in malignih bolezni. Na primer pri človeku, ki je podvržen obolevnosti za rakom na pljučih, bo lahko bolezen nastala že ob občasnem kajenju, medtem ko bo nekdo, ki ni podvržen, lahko pokadil dve škatli cigaret na dan in ne bo zbolel. Pomemben dejavnik, da je za isto bolezen obolevnost ljudi različna, je genetski polimorfizem. Posamezen gen namreč ni pri vseh ljudeh enak, ampak se izraža v nekaj različicah. Primer vpliva genetskega polimorfizma na nastanek pozne oblike AB je razvidna pri apolipoproteinu E (APO E). Funkcije APO E je prenašanje holesterola prek specifičnih receptorjev v nevron in sodelovanje pri odstranjevanju beta amiloida iz možganov. Obstajajo štiri polimorfne oblike gena. Ugotovili so, da imajo ljudje z eno izmed variant gena (APO E4) večjo pojavnost AB kot ljudje z drugimi variantami tega gena.

V svojem sporočilu navajate skrb, da bi vi ali vaši ožji družinski člani dobili AB, saj so obe babici in možev pradedek imeli demenco. Posvet v ambulanti za kognitivne motnje o možnosti dedne variante AB je smiseln, če se je demenca pojavila pri njih relativno zgodaj (denimo pri starosti 50 let). Če pa so vaši sorodniki postali dementni po 65. letu, so verjetno imeli pozno obliko AB. Pomembno je poudariti, da demenca ni vedno posledica AB. Osebno opažam celo večjo pojavnost vaskularne demence, ki nastane zaradi prizadetosti možganskega žilja. Pri manjšem številu bolnikov je lahko demenca tudi posledica drugih nevrodegenerativnih bolezni, kot je frontotemporalna demenca, ki je v svojem poteku precej podobna AB, bolj izrazite pa so spremembe osebnosti in govora, ali pa ena izmed subkortikalnih demenc, na primer demenca zaradi Parkinsonove bolezni ali demenca z Lewiyevimi telesci, kjer je demenci pridružena huda motorična prizadetost bolnika.

Povprečna starost ljudi se je v zadnjih sto letih opazno povišala, vendar so se sočasno z daljšo življenjsko dobo pojavile tudi prej redke kronične bolezni, ki bistveno poslabšajo kakovost življenja. Zdravljenje teh bolezni, med katere spada tudi demenca, pomeni hudo ekonomsko obremenitev družbe, zato po svetu veliko vlagajo v razvoj metod za odkrivanja vzroka, preučevanja poteka in zdravljenja takih bolezni. Prepričljivega uspeha še ni. Najbolj očiten je ta razkorak v nevrologiji in psihiatriji. Čeprav lahko z modernimi preiskovalnimi metodami dovolj zanesljivo ugotovimo vrsto bolezni, pa lahko bolnikom le lajšamo simptome in v nekaterih primerih tudi upočasnimo potek bolezni. Kljub zdaj že skoraj dnevni poplavi z informacijami o »velikih dosežkih medicine« je še vedno najbolj učinkovita preventiva. Vse več je raziskav, v katerih ugotavljajo, da so staranje organizma in kronične bolezni dve plati iste medalje in da sta za ohranjanje nizke biološke starosti poleg genetske predispozicije zelo pomembna nizek kalorični vnos ob ustrezni kakovosti hrane in redna fizična aktivnost s poudarkom na zadostni intenzivnosti in aerobni vadbi. Za ohranjanje pravilnega delovanja celice je potrebna pravilna uravnoteženost sinteze in razgradnje snovi v celici. Zlasti ob nezadostni fizični aktivnosti povzroča povečan kalorični vnos čezmerno sintezo snovi v celici in zmanjšano razgradnjo. Posledično se v celici kopičijo, denimo zaradi oksidativnega stresa, okvarjeni proteini, ki so za celico toksični. Zanimivo je, da številne raziskave (metaanaliza) kažejo na pozitiven vpliv redne aerobne vadbe na kognicijo starejših ljudi. Pri teh preiskovancih so ugotovili manjše zmanjšanje volumna možganov v čelnem in senčnem režnju, boljše izvršilne funkcije, delovni spomin in pozornost kot pri preiskovancih v kontrolnih skupinah. Kljub spodbudnim rezultatom številnih raziskav pa ostaja dejstvo, da tak način življenja zahteva veliko odrekanja ugodju. Ali je vredno?

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE