Digitalni heroin

Ali veste, kako temeljito vas spreminja splet?

Začel bom z drzno tezo. Najkasneje čez dvajset let se bodo potomci zgroženo spraševali o nas: »Pa kako so bili tako bebavi, da so mobitele dejansko dajali v roke otrokom?! In da so jim vsak dan cele ure pustili viseti na internetu?!« In sicer se bodo na to vižo zgražali v precej podobnem tonu, kot se lahko danes recimo mi zgražamo: »Pa kako so lahko včasih zdravniki bolnikom priporočali, naj začnejo kaditi cigarete?! Češ da pomirjajo?!«

Prva semena potrditve te drzne teze so že vzklila. Opazimo jih lahko v vnemi, s katero se prvoborci informacijske industrije pospešeno odklapljajo s spleta. In v dejstvu, da so v številnih elitnih šolah ameriškim otrokom že prepovedali pametne telefone.

A pojdimo lepo po vrsti.


Poznate to kontrolo?

Ste že slišali za Facebookovo notranje poročilo izpred približno petih mesecev? Namreč tisto, v katerem se je podjetje hvalilo, da zna v realnem času nadzirati zapise in objave na naših uporabniških profilih? In kako učinkovito zna iz tega uganiti, kako se v danem trenutku počutimo?

Če morda še niste slišali za to poročilo, je skrajni čas. Predvsem zato, ker se je Facebook o tem hvalil v prezentaciji za eno največjih avstralskih bank. Družbenoomrežni gigant se je ob tej priložnosti bankirjem pobahal tudi s svojo gromozansko malho podatkov o avstralskih mladincih. Po poročanju Guardiana je bilo v njej 1,9 milijona srednješolcev, 1,5 milijona študentov in tri milijone mladih delavcev.

Ko rečemo »notranje poročilo«, mislimo seveda tajno poročilo, ki je po naporih neke plemenite duše vendarle proniknilo v javnost. Facebook se je svojim bankirskim naročnikom prav posebej hvalil, da zna prepoznati, kdaj se mladi ljudje počutijo negotove, ničvredne, premagane, tesnobne, nervozne, neumne, butaste in zgube.

Kaj ni zdi zgovorno, na katera konkretna čustvena stanja so se osredotočili vrli strategi Marka Zuckerberga? In na katero starostno skupino?



Revolucija v Sudanu

»Dobro,« bodo rekli bolj blazirani med bralci. »Dobro, pa kaj? Facebook ima pač naše podatke … Ampak saj ne objavljamo nič takega!« Oh, ko bi le bilo tako prijetno preprosto. Ob vseh tistih slikah razposajenih malčkov in zmagovitih nedeljskih lazanj, ki preplavljajo družbena omrežja, je sicer včasih težko verjeti … A vse, kar objavljamo na spletu, je zelo pomembno.

Tu lahko vpeljemo rezultate velikanskega eksperimenta, ki ga je pred tremi leti opravil kdo drug kot dobri stari Facebook. V njem se je korporacija odločila vsebinsko poseči v profile kar 689.000 svojih uporabnikov. In to brez njihovega privoljenja. Pri tem je Facebook navdušeno ugotovil, da je vsekakor zmožen spreminjati razpoloženje svojih podanikov. In sicer v procesu, ki ga je sam krstil za »čustveno okužbo«.

Vse skupaj se sliši veliko bolj zamotano, kot v resnici je. Gre preprosto za to: ko so Facebookovi inženirji odredili, da so bili testni zajčki izpostavljeni bolj pozitivnim sporočilom, so začeli tudi sami v svet pošiljati občutno bolj veseljaške vsebine. Ko so bili izpostavljeni negativi, se je zgodilo nasprotno. In kaj to pomeni? Hja, nekoč smo o takih rečeh s srhom brali v klasičnih književnih antiutopijah. Danes je to naša realnost. Globalna megakorporacija lahko z nekaj pritiski na tipke v centrali manipulira s čustvi ljudi na drugih celinah.

»Kaj če CIA prisili Facebook, da s promocijo depresivnih vsebin pomaga sprožiti revolucijo v Sudanu?« Tako se je javno vprašal Clay Johnson, soustanovitelj firme, ki je zgradila Obamovo spletno kampanjo. Ko so varuhi javnega interesa izpostavili, kako neetično je brez privoljenja pehati svoje uporabnike v depresijo, se je Facebook za eksperiment sicer opravičil. In obljubil, da bo sprejel »nove smernice« tovrstnih raziskav. Smo res zlobni, če ugibamo, da najbrž take, ki ne vključujejo javne objave rezultatov?


Ste že slišali za Facebookovo notranje poročilo izpred približno petih mesecev? Namreč tisto, v katerem se je podjetje hvalilo, da zna v realnem času nadzirati zapise in objave na naših uporabniških profilih? In kako učinkovito zna iz tega uganiti, kako se v danem trenutku počutimo?


Izumitelji blokirajo sami sebe

Kakor koli, vmes so minila cela tri leta. Kar je za pozno digitalno dobo, v kateri živimo, malo manj kot za prejšnje generacije pol pleistocena. Vmes se je zgodilo marsikaj. In tako ne preseneča, da se čedalje več pionirjev iz Silicijeve doline danes odklaplja z mreže. Tako je: gre za točno tiste ljudi, ki so omrežja in aplikacije naredili tako divje adiktivne. Zgovoren je recimo primer moža po imenu Justin Rosenstein. Gre za nekdanjega Facebookovega inženirja, ki je posebno zanimiv zato, ker je ustvaril zdaj že povsod ponarodelo ikono za všečkanje. Rosenstein je nedavno oznanil, da je na svojem laptopu blokiral spletno zabavišče reddit in samega sebe načrtno izgnal iz pogovorne aplikacije snapchat, ki jo rad primerja s heroinom. Za povrh je resno omejil svoj dostop do facebooka. In svojega asistenta izuril, da mu kot varuška preprečuje, da bi si na novi pametni telefon naložil sploh katero koli aplikacijo. V isti sapi lahko omenimo Lorena Brichterja. Ta gospod je izumil sistem pregledovanja vsebin na facebooku – torej način, da se z miško vlečemo dol po kalejdoskopu objav naših »prijateljev«.


Družbena omrežja  kot igralni avtomati

Tako kot Rosenstein si tudi Brichter pospešeno blokira določene spletne strani. Mobitel pa si je ukrojil tako, da je zmožen pošiljati sporočila samo ženi in dvema najožjima sodelavcema. Manj uspešna je za zdaj njegova kampanja, da se odvadi od tviterja. A odločen je, da mu bo nekoč uspelo.

Zakaj se mu zdi to tako pomembno? Ker so postala po njegovem družbena omrežja kot igralni avtomati, ki nas počasi oropajo moči, da bi se jim še upirali. Saj tudi ni čudno. Drugače od odvisnikov od klasičnih igralnih avtomatov v Las Vegasu lahko mi svoje namreč vsepovsod nosimo s sabo. Naslednji fiks nam je torej dobesedno ves čas na dosegu roke.



Oboroževalna dirka

Ko insajderji iz Silicijeve doline sebe in svoje bližnje ščitijo pred spletom, zelo dobro vedo, kaj počno. Vseprisotna svetleča čudesa informacijske dobe so zasnovana tako, da nas najprej navlečejo na drobne nagradice, nakar zasužnjijo naše najbolj lene in negativne impulze. Kako bi tudi lahko bilo drugače, ko pa med dizajnerji ves čas poteka divja oboroževalna dirka za našo pozornost. Ko ena izmed korporacij razvije malce boljšo tehniko ustvarjanja odvisnosti pri svojih uporabnikih, jo morajo tudi vse druge v hipu posvojiti. Ali pa biti preprosto odbrcnjene iz dirke.

Loren Brichter, prej omenjeni izumitelj načina navigacije po facebooku, je neizprosen pri analizi svojega prispevka človeštvu. Nedavno se je javno posul s pepelom: »Ure, tedne in mesece sem premleval, ali je kar koli, kar sem ustvaril, človeštvu pod črto sploh koristilo! Sam imam zdaj dva otroka … In obžalujem vsako minuto, ko jima odrekam pozornost, ker me je moj pametni telefon spet posesal vase.«


Imperiji uma

»Imperiji prihodnosti bodo imperiji človeškega uma,« je vizionarsko napovedal že Winston Churchill. In imel je prav: od digitalnega heroina so zdaj odvisne celotne populacije. Prav prejšnji teden je avtor teh vrstic uzrl za zdaj najbizarnejšo manifestacijo te odvisniške kuge. Trije poznonajstniški junci so svoje mobitele privlekli s sabo v parno savno v Atlantisu. Dejansko v savno. Namreč v posebnih zaščitnih etuijih.

»Nič od tega ni naključno,« nam pokima Nir Eyal, še en insajder in avtor knjige Navlečeni: Kako zgraditi produkt, ki ustvari odvisnost.

»Vse se odvija v skladu z nameni dizajnerjev,« je med drugim zapisal. »Naši občutki dolgčasa, osamljenosti, frustracije ali zmedenosti prinesejo drobno skelenje ali iritacijo, zaradi katere radi takoj brez razmišljanja nekaj storimo, da skelenje utišamo.« Dejanja, s katerimi si blažimo eksistencialno bol, pa je danes mogoče na spletu tržiti bolje kot kdaj koli prej.



Inštalirani odklop

To je v resnici mogoče početi tako krasno, da je nad obsegom in brezsramnostjo tega trženja zgrožen celo eden kraljev tveganih naložb Roger McNamee. Gre še za eno v vrsti silicijevih legend, ki je obogatela prav z Googlom in Facebookom. A veteranski investitor zdaj trdi, da je poplava oglaševalskega denarja potopila obe podjetji – vsaj v smislu totalnega razpada njune osnovne vizije.

»Facebook in Google ponosno razglašata, da uporabnikom samo dajeta, kar želijo,« je zmajal z glavo McNamee. »No, enako bi lahko rekli za tobačna podjetja in mamilarske kartele.«

(Mimogrede, tudi omenjeni Nir Eyal se pospešeno odklaplja od digitalne Indije Koromandije. V domači hiši je inštaliral posebno napravo, ki vsak dan ob točno določenih urah vsej družini odreže dostop do interneta.)


Najboljšemu ponudniku

Kaj lahko danes že trdimo z gotovostjo? Pametni telefoni in družbena omrežja nas najprej zasvojijo in o nas zberejo cel kup podatkov. Potem pa nas na srebrnem pladnju izročijo oglaševalcem in včasih tudi komu hujšemu.

Medtem ko to berete, titani informacijske dobe z eksponentno hitrostjo rišejo modele tega, kdo ste in kako vas je mogoče najučinkoviteje izkoristiti. Ti modeli niso nič več in nič manj kot zemljevidi vas in vaših bližnjih. To so z vsako sekundo bolj prefinjene baze podatkov o tem, kako se odzivate na različne dražljaje, in ti podatki so potem na voljo najboljšemu ponudniku. Kot je zapisal Paul Lewis v Guardianu: »Tu ni nobene etike. Facebooku lahko za uporabo podatkov plača prodajalna avtomobilov ali recimo kaka moskovska trolovska farma, ki si želi vplivati na izid volitev v prelomnem volilnem okrožju v Wisconscinu.«

In nikar ne pozabimo: že pred tremi leti je znal Facebook na podlagi teh podatkov brez naše vednosti spreminjati naša čustva.


»Imperiji prihodnosti bodo imperiji človeškega uma,« je vizionarsko napovedal že Winston Churchill. In imel je prav: od digitalnega heroina so zdaj odvisne celotne populacije. Prav prejšnji teden je avtor teh vrstic uzrl za zdaj najbizarnejšo manifestacijo te odvisniške kuge. Trije poznonajstniški junci so svoje mobitele privlekli s sabo v parno savno v Atlantisu. Dejansko v savno. Namreč v posebnih zaščitnih etuijih.


Za prepričevanje bolj dovzetni

Tu sploh ne bomo razpredali o vseh študijah, po katerih se z našo rabo mobitelov in družbenih omrežij viša tudi raven naše nesreče in tesnobe. Zanemarili bomo tudi raziskave, po katerih stanje razpršene pozornosti trajno nažre našo zmožnost koncentracije, ki je najnujnejši pogoj za uspeh v tem svetu.

Zgolj omenili bomo podjetje Cambridge Analytica, namreč podjetje Trumpovega prijatelja in mecena Roberta Mercerja, ki je v dneh pred brexitom »za prepričevanje bolj dovzetne« britanske volivce bombardiralo z več kot milijardo njim prikrojenih političnih sporočil. Svoje prve podatke o tem, kdo je za prepričevanje bolj in kdo manj dovzeten, so kupili prav od Facebooka. In brexit je bil potem potrjen z enim samim odstotkom vseh registriranih volivcev. Tudi Trump je bil izvoljen z zelo majhno večino. Točneje sploh ne z večino.



Poskusni zajčki, do kdaj še?

Številni zaskrbljeni preroki nove dobe se ne morejo načuditi, kako da točno te teme niso vsak dan na prvih straneh svetovnih časopisov. A zaradi omejenega prostora bomo vse to zanemarili in se samo še enkrat vrnili na podobo interneta, ki ni na tej točki nič drugega kot velikanski marketinški eksperiment. V njem se kar tre poskusnih zajčkov, ki se povečini sploh ne zavedajo laboratorija okrog sebe.

In od tod je res samo še kratek skok do v prvem odstavku podane teze. Namreč da nas bodo zanamci preklinjali, ker smo jih že v zibki prepustili digitalnim igralnim avtomatom. Če jih seveda ne bodo prav ti igralni avtomati vmes počasi reprogramirali v bitja, ki se jim o takih temah ne bo ljubilo izustiti niti stavka več.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE