Naš najjužnejši kontinent je od leta 1992 izgubil kar 2700 milijard ton ledu, ugotavlja študija konzorcija 84 znanstvenikov, objavljena v novi številki znanstvene revije Nature. Dve petini sta se stopili v zadnjih petih letih, kar pomeni, da se je tempo izgubljanja ledenega oklepa Antarktike potrojil, opozarjajo. »Ti rezultati so nov alarm, da moramo storiti več za zaustavitev segrevanja našega planeta,« je izsledke študije za francosko tiskovno agencijo AFP komentiral eden od njenih avtorjev Eric Rignot, ki v okviru Nasinega laboratorija JPL že dve desetletji spremlja debelino ledenih ploskev na Zemlji. 



Vse doslej so znanstveniki le ugibali, koliko ledu Antarktika pridobiva s snežnimi padavinami, koliko pa ga izgublja s taljenjem. Rezultati iz skupno 24 ločenih satelitskih opazovanj, ki so potekala dvajset let, pa so zdaj končno pokazali končno sliko, da se je masa južne celine od leta 1992 zmanjšala za 2700 milijard ton ledu, kar je gladino oceanov že dvignilo za osem milimetrov. V dveh desetletjih pred letom 2012 je Antarktika izgubljala okoli 76 milijard ton letno, po tem letu pa se je proces taljenja ledu pospešil in zdaj ga povprečno izgublja že 219 milijard ton letno.



Površina ledu na Antarktiki je sicer za dvakrat večja od površine celinskih ZDA, če bi se ves stalil, pa znanstveniki ocenjujejo, da bi se gladina oceanov dvignila za skoraj 60 metrov. Višanje gladine je sicer v preteklosti že ogrozilo številna otočja in priobalna mesta, katastrofa, ki smo jo ustvarili v zadnjih petih letih pa bo še dodatno ogrozila kraje po svetu z na stotinami milijonov prebivalcev. 



Nekoliko spodbudno je dejstvo, da nam še ni uspelo uničiti celotne ledene celine, led je namreč v več kot 90 odstotkih še vedno stabilen na vzhodnem delu Antarktike, čeprav znanstveniki opozarjajo, da je to krhka dejstvo, ki se lahko razblini že ob prihodnjih spremembah povprečnih temperatur na Zemlji. Podnebne spremembe pa so bile že usodne za Zahodno Antarktiko, kjer se izgubljanje ledu iz dneva v dan pospešuje. Od leta 1995 se je na tem območju v morje odlomilo že za več kot 6500 kvadratnih kilometrov ledenih plošč. Ker te sicer že plavajo na morju, ne povzročajo dodatnega dviga gladine morij, vendar pa zadržujejo ogromne ledenike, ki počasi drsijo proti oceanu in vsebujejo toliko ledu, da bi se gladina morij lahko dvignila za 3 metre in pol, opozarjajo znanstveniki.



Dva od teh ledenikov - Pine Island in Thwaites - sta še posebej nestabilna in njuno gibanje proti morju se je pospešilo. Oba skupaj zadržujeta še dodaten led iz celine, da ne zdrsi v ocean. Glede na sedanje trende bi Antarktika ob Grenlandiji tako lahko postala nov največji vir vode, ki bi dvigoval gladino oceanov, svarijo znanstveniki v študiji. Gladina oceanov se zaradi podnebnih sprememb in taljenja ledenikov trenutno zvišuje za 3,4 milimetra letno. Od leta 1993 pa se je gladina skupno povišala že za 84,8 milimetra.