»Za mnoge je valentinovo dan, povezan z ljubeznijo, cvetjem in zaroko,« je povedala izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. »Za milijone deklet po svetu pa poroka ni izbira, temveč neželen konec njihovega otroštva in prihodnosti. Rešitev je preprosta: prepoved otroških otrok, naložbe v izobraževanje in opolnomočenje mladih, družin in skupnosti, da bi dosegli pozitivne spremembe. Šele takrat bomo lahko končali to uničujočo prakso in do leta 2030 rešili 150 milijonov ogroženih deklet,« je poudarila. 



Kadar je deklica prisiljena v poroko v času otroštva, ima to zanjo posledice za vse življenje. Njene možnosti za dokončanje šolanja se zmanjšajo, medtem ko se tveganje za doživljanje nasilja v družini poveča. Bolj verjetno je, da bo zanosila v najstniških letih, ko je tveganje za smrt zaradi zapletov med nosečnostjo ali porodom bistveno večje kot pri ženskah, starejših od 20 let. Otroške poroke imajo tudi negativne družbene posledice in povečujejo tveganje, da se medgeneracijski cikli revščine ohranjajo, naštevajo v Unicefu.



Po ocenah, ki jih navaja Unicef, je danes na svetu 650 milijonov deklic in žensk, ki so bile prisiljene v poroko pred 18. letom. Največ otroških nevest - 285 milijonov oziroma 44 odstotkov vseh otroških nevest na svetu je v Južni Aziji, sledi Podsaharska Afrika s 115 milijoni (18 odstotkov). Kot ugotavljajo v Unicefu, se razširjenost otroških porok na globalni ravni sicer zmanjšuje. V zadnjem desetletju se je delež žensk, ki so bile poročene v otroštvu, zmanjšal za 15 odstotkov - preprečenih je bilo približno 25 milijonov otroških porok. Zmanjšanje je posledica izboljšanja izobrazbe deklet, vladnih naložb v programe za mladostnice in osveščanja javnosti o nezakonitosti otroških porok in škodi, ki jo povzročajo. V Južni Aziji se je tveganje za otroške poroke zmanjšalo za več kot tretjino - s skoraj 50 odstotkov pred desetimi leti na 30 odstotkov danes, predvsem zaradi zmanjševanja razširjenosti otroških porok v Indiji.



Po navedbah Unicefa se največji delež otroških porok vse bolj preusmerja iz Južne Azije v Podsaharsko Afriko, predvsem zaradi počasnejšega napredka in vse večjega števila prebivalstva. Od nedavnih otroških porok se je skoraj ena od treh zgodila v Podsaharski Afriki, v primerjavi z eno od sedmih pred 25 leti. Vidnega napredka prav tako ni v Latinski Ameriki in na Karibih, ugotavlja Unicef, tam so ravni otroških porok enake kot so bile pred 25 leti. Za izkoreninjenje otroških porok do leta 2030, kot je določeno v Agendi za trajnostni razvoj, bi moral biti globalni napredek 12-krat hitrejši od stopnje, ki je bila zabeležena v zadnjem desetletju, še opozarjajo. 

Pojav otroških porok pa ni tuj niti razvitim državam sveta. V ZDA ima večina zveznih držav zakonsko izjemo, ki omogoča, da se otroci lahko poročijo pred 18. letom. V Evropski uniji pa so od leta 2017 le štiri države, ki ne dopuščajo nobene izjeme od najnižje starosti - 18 let za poroko. Med njimi ni Slovenije, pri nas so namreč poroke med mladoletniki dovoljene pod določenimi pogoji. Par mora biti sicer starejši od 15 let, a lahko z dovoljenjem centra za socialno delo (CSD) in staršev pri matičarju sklene zakonsko zvezo.