Odlašanje dela, za katerega točno vemo, da ga moramo opraviti, je staro kot človeštvo samo. Celo veliki Dalajlama, Leonardo da Vinci in Victor Hugo naj bi v mladosti radi zavlačevali vse do zadnje minute, a to vseeno ni razlog, da bi se razvadi docela predali. Razlog, zakaj bi bilo lastnost pametno opustiti, je precej preprost: dosegli bomo več! Neučinkovite navade se lahko hitro znebimo tako, da uporabimo zvito pravilo dveh minut. Največja težava zavlačevalcev je ravno odpor do začetka naloge, zato z njim odlašajo, dokler gre. Če nam uspe premagati prvo oviro, zadeva steče, mi pa se k delu vračamo lažje in hitreje.


PREBERITE TUDI: Kaj pa minuta zase?


Pravilo dveh minut pravi, da je treba naloge, ki vzamejo manj kot dve minuti našega dragocenega časa, opraviti TAKOJ. V to kategorijo sodijo manjša gospodinjska opravila, odgovarjanje na klice in elektronska sporočila, čiščenje pisalne mize, organiziranje sestankov in podobno. Ko se pojavi želja po odložitvi opravila, nam je zavedanje, da nam bo stvar resnično vzela le dve minuti, v veliko spodbudo.


PREBERITE TUDI: Baletniki imajo disciplino v krvi. 


Če naloga ni tako preprosta, jo razdelimo v manjše korake. S tem ne bodo le dobili pregleda nad količino potrebnega dela in občutka, kako časovno zamudno je opravilo, takoj bomo lahko začeli s korakom, ki vzame le dve minuti! Najverjetneje nas bo naloga vsaj malo posrkala vase, zato ji bomo posvetili več časa, v skrajnem primeru pa bomo opravili s težaškim začetkom, zato bo naslednji korak malenkost lažji.