Makrofagi so navadni vojaki, ki goltajo nevarne bakterije, spominski limfociti B so ostrostrelci, ki merijo v specifične tarče, celice pomagalke (na primer Th1 in Th2) so vezistke, ki druge vojake opozarjajo na napad. Vse te odzive sprožijo antigeni – majhne molekule na površini patogena, po katerem ga imunski sistem prepozna kot sovražnika. Antigeni so kot rdeče zastavice, ki jih imunski sistem samodejno prepozna kot znamenja za nevarnost, tudi če se s tistim patogenom še ni srečal. Ker imajo te zastavice vsi patogeni, jih bo imunski sistem po vstopu v telo vselej prepoznal. 


Imunost v črevesju

Črevesje in imunski sistem se zdita nepovezana, vendar natančnejši pogled na anatomijo črevesja ponudi dodaten namig. Večina ljudi ob omembi imunskega sistema pomisli na levkocite in limfne žleze, vendar ti niso središče dogajanja. V resnici je v človeškem črevesju več imunskih celic kot v vsem preostalem telesu. Okoli črevesja najdemo približno 60 odstotkov tkiva imunskega sistema, še posebno ob zadnjem delu tankega črevesa, slepem črevesu (cekumu) in slepiču. Kožo si zlahka predstavljamo kot pregrado med seboj in zunanjim svetom, vendar imamo na vsak kvadratni centimeter kože dva kvadratna metra črevesja. Čeprav je črevesje znotraj, ga od krvi in tistega, kar je v bistvu zunanji svet, ločuje le ena plast celic. Zato je imunski nadzor ob črevesju nujen – preveriti in po potrebi v karanteno mora dati vsako molekulo in celico, ki gre mimo.



Moški prej padejo

To, da imajo ženske močnejši imunski sistem, ne bi smelo presenetiti nikogar, ki je bil kdaj priča predsmrtnemu trpljenju prehlajenega moškega. Vendar je pri epidemiji kroničnih obolenj boljši imunski sistem za ženske slabost. Medtem ko moške prej pokosijo najbolj neškodljivi prehladi, se ženske spopadajo z demoni, ki jih vidi le njihov imunski sistem.

Največje razhajanje je pri avtoimunskih boleznih – večina prizadene več žensk kot moških, čeprav nekatere prizadenejo oba spola enako, peščica pa se raje spravi na moške. Alergije so sicer pogostejše pri dečkih, zato pa po puberteti prizadenejo več žensk. Tudi črevesne motnje prizadenejo več žensk – pri vnetni črevesni bolezni je razlika sicer majhna, zato pa sindrom razdražljivega črevesa muči dvakrat več žensk kot moških.


Silovitejši odziv

Na to, da več bolezni 21. stoletja prizadene predvsem ženske, najverjetneje vpliva njihov močni imunski sistem. Pri obolenjih, za katera je značilen pretiran odziv imunskega sistema, na primer pri alergijah in avtoimunskih boleznih, močnejše izhodišče najverjetneje pripelje do silovitejšega odziva. Vlogo pri tem bi lahko imeli tudi spolni hormoni, genetika in razlike v načinu življenja – še vedno ni znano, zakaj so ženske bolj prizadete. Ne glede na vzrok pa njihova dovzetnost za te sodobne bolezni poudarja temeljno vlogo imunskega sistema pri njihovem razvoju. Bolezni 21. stoletja niso starostne bolezni. Prav tako niso dedne bolezni, zapisane v genih. So bolezni mladih, privilegiranih in tistih z močnim imunskim sistemom, zlasti žensk.