Nam sol res škoduje? Pomembno je, kakšno izberemo
Sol je bila kot živilo cenjena že v daljni preteklosti. Ljudje so jo dodajali k jedem zaradi izboljšanja okusa pa tudi zaradi njenih blagodejnih učinkov na zdravje. Sol je bila včasih tako dragocena, da so zanjo plačevali v zlatu, nekaj časa pa je bila tudi sama po sebi plačilno sredstvo. Na sol je bilo treba v nekem obdobju cesarju plačevati poseben davek, zato je bila tedaj tudi predmet tihotapljenja.
Glede na uradne smernice naj bi se uživanju soli čim bolj izogibali, saj naj bi ta zaradi vsebnosti natrija prispevala k zviševanju krvnega pritiska, zaradi česar naj bi bili podvrženi večjemu tveganju za razvoj bolezni srca in ožilja. Vendar pa je dejstvo, da ima tudi natrij pomembno vlogo pri optimalnem delovanju našega organizma, saj omogoča lažjo absorpcijo drugih koristnih snovi, odgovoren je za uravnavanje vode in mineralov v telesu, skrbi pa tudi za ustrezno delovanje živčevja in mišic.
Natrij potrebujemo, vendar ne v prevelikih količinah
Natrij sam po sebi torej ni problematičen, zato soli ne bi smeli kar izločiti iz prehrane, seveda pa z njegovo količino ne bi smeli pretiravati, saj do zdravstvenih težav lahko vodi tako njegov primanjkljaj kot presežek. Poleg tega je pri tem ključen podatek, o kakšni vrsti soli sploh govorimo.
Na Inštitutu za nutricionistiko so ugotovili, da povprečen Slovenec zaužije preveč soli (12 gramov na dan), medtem ko naj bi bilo priporočljivo zaužiti tri do pet gramov soli na dan. Pri tem je ključnega pomena, da ob tem zaužijemo tudi zadostno količino vode – torej vsaj dva litra na dan.
Največ lahko za svoje zdravje naredimo, če kupimo kakovostno sol in z njo začinimo obroke, ki smo jih sami pripravili iz osnovnih sestavin. Problematičen vir soli je namreč predvsem predelana hrana, ki se ji je tudi sicer smiselno v čim večji meri izogibati, saj je polna umetnih dodatkov. V čim manjši meri bi morali posegati po hitri hrani, paštetah, konzerviranih jedeh, predelanih mesnih izdelkih, pekovskih izdelkih, namazih ter instant juham in omakam. Tudi v hrani, ki jo jemo v gostilnah, je pogosto preveč soli oz. je ta nekakovostna.
Nerafinirana sol ima manj natrija, bogata je s številnimi minerali
Kako torej izbrati sol, od katere bomo imeli čim več koristi? Najboljše je, če se odločimo za nakup nerafinirane – naravne, neprečiščene soli. Taka sol namreč vsebuje le 50 odstotkov natrija, poleg tega pa lahko v njej najdemo tudi druge koristne minerale, kot so magnezij, kalcij in kalij. Vsebuje tudi naravno obliko joda. Nerafinirana sol prav tako ne vsebuje toksičnih snovi. Ima večje kristalčke kot rafinirana sol. Njena barva ni povsem bela, ampak variira od peščeno sive do svetlo roza.
Z uživanjem take soli v zmernih količinah poskrbimo za normalno delovanje ščitnice in možganov, pa tudi za optimalno delovanje srca in ožilja. Naravna sol naj bi uravnavala bitje srca in nihanje krvnega sladkorja. Po ugotovitvah številnih strokovnjakov je tudi bistvenega pomena pri delovanju telesnih celic in tvorbi energije. Ključno vlogo naj bi igrala tudi pri delovanju pljuč in preprečevanju mišičnih krčev.
Večletna študija, ki so jo izvedli v New Yorku na ljudeh, ki so nagnjeni k razvoju hipertenzije, je namreč pokazala, da so bili tisti, ki so uživali hrano z zmernim dodatkom naravne nerafinirane soli, manj podvrženi srčnim infarktom od tistih, ki so jim predpisali dieto z zelo majhno vsebnostjo soli. Danes tako čedalje več zdravnikov ugotavlja, da uživanje naravne nerafinirane soli prinaša več koristi kot tveganj za zdravje.
PREBERITE ŠE -> To so dišave, ki blažijo stres in depresijo
Rafinirana sol revna z minerali, dodane so ji škodljive snovi
Nekaj povsem drugega je rafinirana sol, ki je industrijsko predelana. Mnogi naturopati opozarjajo, da je mineralno ravnovesje v taki soli porušeno. Uživanje rafinirane soli lahko zmoti ravnovesje mineralov v telesu in vodi v številne zdravstvene težave, kot so zastajanje tekočin v telesu, nastanek celulita, pojavijo pa se lahko tudi revmatoidni artritis ter žolčni in ledvični kamni.
S postopkom rafiniranja, pri čemer jo sušijo na izredno visokih temperaturah, so ji namreč odvzeti koristni minerali, med katerimi je tudi jod, dodane pa so ji številne toksične snovi, kot so flor, aluminij in klor (ta deluje kot belilo in skrbi za snežno belo barvo soli, ki je med potrošniki tako priljubljena). Poleg tega naj bi ji bila dodana sredstva za konzerviranje, sredstva proti strjevanju in sredstva za izboljšanje lastnosti, ki pa na embalaži niso posebno označena.
Če je v nerafinirani soli le 50 odstotkov natrija, ta delež v rafinirani soli naraste na kar 97-99 odstotkov. Redno uživanje industrijsko predelane soli, ki vsebuje aluminij, primanjkuje pa ji kalcija in magnezija, lahko po ugotovitvah nevropatologa dr. Daniela Perla z medicinske univerze Vermont College vodi v nastanek Alzheimerjeve bolezni. Tudi dr. David Brownstein, avtor knjige Salt – Your Way to Health ljudem odsvetuje uživanje rafinirane in umetno jodirane soli. Namesto tega predlaga uživanje naravne in ekološko certificirane.
Jodirana ali nejodirana?
Na embalaži soli, ki jo najdemo na trgovskih policah, lahko najdemo tudi oznaki 'jodirana' ali 'nejodirana'. Medtem ko naj bi glede na uradne smernice izbrali jodirano sol in s tem organizmu zagotovili ta mineral, ki ga ljudem pogosto primanjkuje, stališče glede tega med strokovnjaki ni poenoteno.
Eno je namreč jod, ki je v živilih naravno prisoten, nekaj drugega pa umetno dodan anorganski jod oz. sintetična oblika kalijevega jodida, ki ga najdemo v jodirani soli in ga pogosto spremljajo tudi druge kemikalije, argumentirajo nekateri strokovnjaki.
Nasprotniki jodirane soli trdijo, da anorganski jod, ki je taki soli dodan, telo ne more pravilno absorbirati. Alfred Vogel v knjigi Ljudski zdravnik piše o tem, da lahko uživanje jodirane rafinirane soli pri ljudeh, ki imajo težave s srcem, vodi do večjih zapletov. V študiji, ki je bila izvedena na univerzi v Glasgowu, so ugotovili, da pri uživanju sintetične oblike joda organizem sprva prejme velike količine joda, vendar kmalu zatem njegova vrednost precej upade.
Nobenega dvoma ni, da je jod ključen za optimalno delovanje organizma, saj sodeluje pri nastanku ščitničnih hormonov, pomemben je pri uravnavanju telesne temperature ter za optimalno delovanje kognitivnih funkcij in živčnega sistema. Nerafinirana sol sicer vsebuje naravno obliko joda, vendar pa je le-tega v njej premalo, da bi s priporočljivimi dnevnimi dozami lahko zadostili potrebam po tem mikronutrientu.
Optimalne količine joda lahko telesu zagotovimo z rednim uživanjem morskih rib, morskih sadežev in morskih alg. Glede na nekatere vire lahko jod v telo dobimo tudi preko kože v času bivanja v obmorskih krajih, saj je tam zrak bogat z njim.
Pomanjkanje joda se kaže v naslednjih simptomih: pogosta utrujenost, nervoza, zaspanost, depresivnost. Lahko se pojavijo tudi bolečine v mišicah in sklepih, mrzle noge in roke, zaprtje, srčna aritmija in pogoste slabosti. Dnevno naj bi glede na priporočila zaužili ca. 200 μg joda (nosečnice in doječe mame nekoliko več), zgornja meja pa naj bi znašala 600 μg.
PREBERITE ŠE -> To manj znano živilo je odlična izbira za hujšanje in mladosten videz
Različne vrste soli in katera je najboljša
Glede na način pridobivanja poznamo različne vrste soli. Morsko sol pridobivamo iz morja z izhlapevanjem vode. Taka sol je zdravju prijazna, saj ohrani številne koristne minerale (seveda če je nerafinirana). V trgovinah lahko izberemo sol iz naših Sečoveljskih solin, kjer pridelava poteka ročno, po tradicionalnem postopku.
Kamena sol se pridobiva iz rudnikov, kasneje pa se zmelje in očisti. Med obdelavo se ji dodajo številne neželene snovi, kot je aluminij, zato je najmanj zdravju prijazna, se pa kot konzervans pogosto dodaja vnaprej pripravljenim jedem in gaziranim pijačam.
Črna sol prihaja z vulkanskih območij, uporablja pa se predvsem v indijski kulinariki. Prepoznamo jo po značilnem vonju po žveplu, v ajurvedi pa jo uporabljajo pri odpravi nekaterih zdravstvenih težav, kot so vetrovi, glivice in nekateri črevesni zajedavci.
Med bolj znanimi vrstami je tudi himalajska sol, ki jo pridobivajo na vznožju Himalaje. V tej soli, za katero je značilna groba struktura, naj bi bilo kar 84 različnih mineralov, med katerimi so tudi kalij, kalcij in magnezij. Tako tudi to sol uvrščamo med tiste bolj zdrave različice.
