Črevesna mikroflora se razvije v prvih letih življenja, kajne? Koliko resnice je v tem, da se vse bolezni začnejo v črevesju?

Že ob rojstvu imamo določene obrambne sposobnosti, ki lahko delujejo nespecifično glede na vrsto škodljivih vplivov, in tudi nekatere specializirane celice, ki nas ščitijo, potem ko so mikroorganizmi (bakterije ali virusi) že v našem telesu. Prebavila imajo poleg prebavne vloge pomembno vlogo pri obrambi organizma pred stalno navzočimi antigeni v hrani in mikroorganizmi v črevesju. Nekatere analize potrjujejo tudi stalno oziroma občasno prisotnost probiotičnih mikroorganizmov z znanim probiotičnim vplivom na črevesje in celotni organizem človeka ali živali. Mednje prištevamo Lactobacillus acidophilus, L. rhamnosus, L. plantarum, L. casei, Bifidobacterium bifidum in druge. Raziskave kažejo, da je kar od 70 do 80 odstotkov imunskega sistema, ki je glavni obrambni mehanizem organizma, v predelu črevesja. Nezdrava prehrana, nezadostna telesna dejavnost, vključno z nezdravim načinom življenja in stresom, lahko pomembno porušijo obrambni sistem človeka. Zdravo prehranjevanje, vključno z zdravim življenjem, lahko deluje zaščitno, toda le, če ga uvedemo v zgodnjem obdobju življenja. 



Posebno v hladnejšem delu leta dan na dan poslušamo o pomembnosti probiotikov pri obrambi organizma. 

Z vidika varovanja in ohranjanja zdravja je zdrava prehrana ključna, ne glede na letni čas. V hladnejšem okolju telo potrebuje več energije za vzdrževanje telesne temperature. V tem obdobju je uravnotežena prehrana lahko manj dostopna in oskrba z njo težja. Poleg drugih živil sta ključna tudi zelenjava in sadje, zlasti prve zaužijemo premalo glede na priporočila. Zelenjava in sadje imata veliko vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in drugih antioksidantov ter sekundarne zaščitne rastlinske snovi, ki delujejo sinergistično in kot takšne lahko vplivajo tudi protirakavo, protivnetno, preprečujejo bolezni srca in ožilja. Vendar to velja v zgodnjem obdobju življenja; ko že zbolimo, je pozno. 


Fermentirani mlečni izdelki imajo značilnosti probiotikov. Ključni viri so probiotični jogurti.


Kaj pravi znanost o uživanju probiotikov? Kako učinkujejo na organizem?

Probiotiki so nepatogeni mikroorganizmi, predvsem iz mlečnokislinskih bakterij, ki po zadostnem zaužitju kažejo pozitiven vpliv na zdravje in fiziologijo gostitelja. Učinek na organizem je lahko neposreden ali posreden s prilagoditvijo črevesne mikrobne populacije ali imunskega sistema. Rezultati številnih raziskav, ki so bile opravljene v zadnjih letih, kažejo na zdravju ugodne učinke nekaterih sevov probiotikov: ugodno vplivajo pri zdravljenju drisk zaradi zdravljenja z antibiotiki in kemoterapevtiki, zaradi infekcij z rotavirusi in pri zdravljenju potovalnih drisk; spodbujajo delovanje imunskega sistema. Probiotiki v črevesju proizvajajo protimikrobne snovi, ki zavirajo rast patogenih mikroorganizmov ali vplivajo na presnovo in nastanek njihovih toksinov. Izdelki s probiotiki lahko v okviru uravnotežene prehrane podpirajo in krepijo zdravje, niso pa namenjeni zdravljenju bolezni. 



Kateri so dobri viri probiotikov?

Fermentirani mlečni izdelki imajo značilnosti probiotikov. Ključni viri so probiotični jogurti. Na tržišču se pojavljajo tudi drugi probiotični izdelki: probiotični napitki, skuta, siri, mlečni napitki, namazi s probiotiki in drugi. Poleg živil se je povečala tudi ponudba probiotičnih prehranskih dopolnil – kot so tablete, kapljice, kapsule itn. – katerih navedeni učinki na varovanje in izboljšanje zdravja so lahko zavajajoči. Evropska agencija za varnost hrane za zdaj še ni dala pozitivnega mnenja za zdravstvene trditve za izdelke s probiotiki oziroma prehranska dopolnila, ker učinki uživanja probiotikov v živilih oziroma prehranskih dopolnilih še niso zadosti dokazani.