Kaj porečete ob takšnem oglasu: »Gotovinsko posojilo v nekaj minutah!«?

Da me namerava nekdo obrati. Sicer manj kot v oglasu, naj pošljem samo številko svojega bančnega računa, prek katerega bo rešil svojih deset milijonov dolarjev in mi prepustil dva. 

Uporabni jedilni pribori so postali malo vredni, popuste zanje z raznimi nalepkami kar naprej ponujajo v trgovskih verigah, stari z zlatom obrobljeni pribori pa so neuporabni »okraski« v vitrinah. 

Če je nekdo v stiski in ni profesionalec, kaj bi mu svetovali, na kaj naj bo pozoren, če v nekem trenutku nujno potrebuje denar, poseduje pa nekaj vrednega? 

Denar naj si v stiski poskuša sposoditi od prijatelja, ki ne začne najprej omenjati obresti in stvari, ki bi mu jih zastavil, ter mu deliti moralnih naukov; če nič drugega, bo vedel, ali ima prijatelja ali »prijatelja«. Če pa ima kaj, kar bi sicer zastavil ali prodal, naj ugotovi, koliko je »nekaj vrednega« res vredno.

Je oblika posojanja denarja za kar koli, denimo jedilni pribor ali grafiko, v teh časih sploh še aktualna?

Mislim, da ne. Uporabni jedilni pribori so postali malo vredni, popuste zanje z raznimi nalepkami kar naprej ponujajo v trgovskih verigah, stari z zlatom obrobljeni pribori pa so neuporabni »okraski« v vitrinah. Pri grafikah pa je spet treba ugotoviti, koliko so res vredne, njihova vrednost je odvisna od redkosti in s številom kopij hitro pada.



V čem se zastavljanje razlikuje od bančnega kredita?

Zastavljanje sodi bolj v predbančno dobo, zdaj je napol zakonito ali nezakonito, saj bančne posle, kamor sodi kreditiranje, smejo opravljati le banke. Sicer pa je stanovanjski kredit z zastavo kupljenega stanovanja pravzaprav regulirano zastavljanje. 

So bile zastavljalnice na naših tleh kdaj še posebno v razcvetu in zakaj?

Ne. V socializmu jih ni bilo, mislim pa, da tudi prej niso posebno cvetele, saj smo v mestih že zelo zgodaj dobili hranilnice in posojilnice, na vasi pa Krekovo zadružništvo. Tudi predmetov, ki bi jih ljudje lahko zastavljali, ni bilo veliko. 

Zanašati se, da boste zlato v kriznih časih dobro prodali in s tem preživeli, ne gre; v kriznih časih tudi dobrih kupcev ni.

Imajo zastavljalnice neupravičeno slab ugled? No, vsaj tako se zdi.

Ne sodijo v današnji čas in v socialno urejene družbe, so pa sestavina socialno neurejenih družb, v katerih dohodki in še bolj zaposlitve posameznikov močno nihajo. 

Recimo, da imam dva zlata prstana – naj ju prodam, pretopim v kakšno sodobno virtualno valuto, zastavim ali prihranim, če ju bom kdaj morala porabiti za hrano in vodo?

Če vam nič ne pomenita in se valjata v predalu, ju prodajte, preden ju izgubite. Zanašati se, da ju boste v kriznih časih dobro prodali in s tem preživeli, ne gre; v kriznih časih tudi dobrih kupcev ni. Vlaganje v sodobne virtualne valute pa me spominja na verige svetega Antona ali piramidne igre; če ste na začetku verige, boste za prstana dobili kilogram zlata, če ste na koncu, pa toliko, kolikor bi dobili, če ju vržete v smeti.