Alya

Zaplezala sem se v svojo podobo

Mislila je, da se pozna dobro, a ji je življenje pokazalo, da bo treba zakopati še globlje vase. Kar se skriva pod površjem, tisto zares šteje, tisto vodi. Tega se naša priljubljena pevka Alya, dobitnica številnih glasbenih nagrad in priznanj, zaveda vedno bolj. Vidni uspeh ni vse, Alya iskreno spregovori o sebi, preizkušnji z boleznijo in stvareh, ki so se ji odkrile kot bistvene. Kot pravi, »duše ne moreš prevarati«.

Za vami je obdobje z veliko začetnico. Kaj v tem času življenje zahteva od vas?
Res je. (Trenutek za razmislek.) Bom kar celostno povzela. Življenje me zelo zanima, ne samo vsakodnevno, ampak tudi globlje. Že od nekdaj rada raziskujem o sebi, zadnja leta pa se mi to dogaja še bolj. V prejšnjem letu sem bila bolna na ščitnici, česar ne bi rada pogrevala, ker se negativno povečuje, če o njem govoriš, a to stanje me je postavilo pred veliko preizkušnjo, ki je od mene zahtevala globoko preobrazbo. Morala sem poiskati tisto pravo Alyo, postati bolj iskrena do sebe. Ko sem mislila, da sem že dovolj, se je izkazalo, da moram biti še bolj.

Mislila sem, da vem, kdo sem. A izkušnje, ki so se mi v teh letih dogajale, so šele izzvale raziskovanje moje resnice. Priznam, da nisem bila srečna, dokler se nisem naučila biti sama s seboj. 

Kako ste se soočili z resničnostjo? Preobrazbe znajo biti brezkompromisne.
Prišel je čas, da se še bolj odprem, da v vsakem vidim dobro, da sem se pripravljena učiti malo bolj lahkotno. Dojela sem, da tudi najzahtevnejših lekcij ni dobro jemati pretežko. Začela sem sprejemati, naučila sem se prožnosti. Preizkušnja me je spremenila v boljšo osebo, s tega vidika sem ji lahko samo hvaležna. Lepše mi je v življenju. Ko sem ugotovila, da z odpuščanjem ter ljubeznijo do sebe in drugih dosežeš največ in si najbolj izpopolnjen, sem stopila na pot k zmagi.


Verjamete, da se spremembe dogajajo po naravni poti ali jih je treba spodbuditi, se zanje truditi?
Oba segmenta sta prava. Osebnostni razvoj poteka ves čas, a poleg lepih stvari, ki se ti v življenju dogajajo, je treba ves čas delati na sebi. V določenih obdobjih še toliko bolj. Vedno se poskušam postaviti v vlogo drugega, potem je ljudi laže razumeti, tudi tiste, ki so besni, cinični, polni ega. Vem, da je to lažni napuh, ker jih je strah in si morajo narediti obrambo. Tudi sama sem to doživljala.

Ste?
Gotovo. Ko sem začela kariero, priznam, da sem se po svoje zavarovala pred ljudmi z nedostopnostjo. Danes vem, da me je bilo strah, da me bo kdo prizadel. Zdaj to z veseljem povem in upam, da s tem lahko komu pomagam. Zdi se mi, da potrebujemo medsebojno pomoč in da je prav, da si pripovedujemo o svojih izkušnjah. Osebno se zavedam, da veliko delam, preveč. A se tolažim, da to počnem iz srca rada. Obožujem svoje delo, čeprav je stresno in ni vedno rožnato.

Izhajam namreč iz delovne družine, ki je šla vedno takoj v akcijo. Če si danes rekel, je bilo jutri že narejeno. Vsi trije, mama, oče in jaz, smo bili takšni. Zdaj smo se naučili, da lahko živimo tudi malo bolj lahkotno, lenobno uživaško. 

Pri javnih osebah, predvsem tistih, ki prav ustvarjajo svojo podobo, se zdi izziv, da ohranijo sebe, zelo velik. Kako vedeti, kje je meja med resničnim tabo in ustvarjeno podobo?
Pravzaprav se o tem zares veliko premalo govori. To, kar ste omenili, je resničen problem. Mi, ki smo javne osebe, si nevede naredimo podobo in pozabimo, da gre samo za podobo, čeprav uspešno in iskreno ustvarjeno. Osebno sem na neki točki ugotovila, da sem se zaplezala v njej. Mislila sem, da vem, kdo sem. A izkušnje, ki so se mi v teh letih dogajale, so šele izzvale raziskovanje moje resnice. Potisnile so me v kot in nisem imela druge izbire. Priznam, da nisem bila srečna, dokler se nisem naučila biti sama s seboj. Tudi v partnerstvu moraš čutiti svobodo.

Ste se preveč predajali?
Vedno sem se, ja. A lekcija mojih odnosov je bila bolj sprejemanje drugačnosti.


Je partner ta, ki vas najbolj pozna?
Vsa moja družina, oni me zares poznajo najgloblje. Smo zelo temperamenta, ampak globoka družina, mislim, da ni kotička, ki ga kdo ne bi poznal, smo kot odprta knjiga in to je nekaj najlepšega. Kljub temu, da vemo vse drug o drugem, tega nikoli ne izkoriščamo, res smo zelo ljubeči in zato sem srečna. A ne bi rada preveč o tem. Edina stvar, ki jo res želim ohraniti zase, je moja družina, dom in partner. To je intima, sveti prostor, ki je samo moj.

Lahko rečete, da veste, kaj je vaše poslanstvo?
Mislim, da se vse življenje učiš in težko je narediti črto. Življenje te ves čas preizkuša. Sem pa odkrila svoje vrednote in naloge, za kar sem hvaležna. Nekateri pravijo, da sem to zgodaj odkrila. Terapija z glasbo je zanesljivo moja pot. Ljudem poskušam pomagati in jim odpirati oči z glasbo ali pogovori o življenju. Nisem mati Tereza, zagotovo pa širim pozitivnost in imam dobre odnose z ljudmi. Od 15. leta rada berem knjige o življenju in se izobražujem o osebnostni rasti. A bila sem trd oreh za določene stvari.

V resnici sem dosti globlja in nežnejša in zdaj si to dovolim biti. Zdaj sem ponosna, ja, sem ženska in sem občutljiva. Sem močna, ampak sem občutljiva. In želim, da z mano delate kot z žensko. 

Koliko je vam osebno glasba pomagala?
Veliko! Bila je moj filter, vse sem izrazila z njo. Začela sem že pri petih letih, šla sem v glasbeno, plesno in pevsko šolo. To je bila moja najboljša terapija. Poslušala sem Phila Collinsa in Michaela Jacksona. Ko sem plesala na skupino Genesis, je moja mama rekla, da sem bila kot v transu. Kot da me je zmanjkalo in sem postala glasba. To je neverjetno, še vedno obstajajo posnetki, na katerih se vidi, kako sem se poenotila z njo. Tu sem znala svoja čustva najlepše izraziti. Vedno me je zanimala glasba, ki je globoka, senzibilna in ki je hrana za dušo.

Poznate praznino?
Ja, zanimivo, da si lahko prazen tudi, ko imaš ogromno dela. Čeprav me delo navdihuje, se trudim, da svojo dušo hranim. Da tudi izprežem, si dovolim biti prosta. To je bil zame dosežek, kajti prej sem imela slabo vest, če sem bila brez dela. Izhajam namreč iz delovne družine, ki je šla vedno takoj v akcijo. Če si danes rekel, je bilo jutri že narejeno. Vsi trije, mama, oče in jaz, smo bili takšni. Zdaj smo se naučili, da lahko živimo tudi malo bolj lahkotno, lenobno uživaško.



Vam še mama piše besedila, sta še tako povezani?
Zdaj mi jih piše manj, v ta posel je vskočila zaradi mene, ker sem potrebovala besedila. Kar naenkrat pa je bil njen tekst nagrajen za najboljšo rock skladbo. Ona sicer pravi, da se ji je posrečilo, pa to seveda ni res. Ne želi se izpostavljati, jaz pa jo vedno znova sprašujem, zakaj ne, če je tako dobra. Ponosna sem, da imava tako lepo navezavo, ki pa je ni bilo preprosto opravičevati v medijih. Ko sem začenjala, so mi govorili, da sem mamina punčka. Kar nekaj preizkušenj sva imeli, ker ljudje niso razumeli, da sva res povezani in da sva pravzaprav najboljši prijateljici. Sem pa vesela, da sem ob tem orala ledino. Za nas, ki smo tako izpostavljeni in marsikaj doživimo v šovbiznisu, je toliko pomembneje, da imamo doma podporo.

Odpustiti? Velikokrat, velikokrat. To je tudi močna izkušnja. A reči, da odpustiš, ni dovolj. Odpustiti moraš v srcu. Ljudje se premalo zavedamo, da delamo največjo škodo sebi, če ne odpuščamo drugim. Ne moreš zadihati, če ne moreš odpustiti. 

Ste kdaj v življenju začutili, da morate odpustiti?
Odpustiti? Velikokrat, velikokrat. To je tudi močna izkušnja. A reči, da odpustiš, ni dovolj. Odpustiti moraš v srcu. Ljudje se premalo zavedamo, da delamo največjo škodo sebi, če ne odpuščamo drugim. Ne moreš zadihati, če ne moreš odpustiti. Ko enkrat dojameš, da si svoboden, ko odpustiš tudi največjemu sovražniku, ki ti je zarinil nož v hrbet, vidiš, kaj sta mir in zadovoljstvo.

Mislite, da vam jo je ščitnica tudi zato zagodla?
Zagotovo tudi, saj so to stvari, ki se ti nabirajo. Sicer sem zelo pozitiven človek, a v našem šovbiznisu se marsikaj dogaja. Znašla sem se v situaciji, ko veš, da nekomu nisi ljub. Potem se zadaj splete zgodba, ki jo kar premlevaš. Težko mi je, kadar s kom ne morem imeti lepega odnosa. A zdaj sem se naučila spuščati stvari, pomembno mi je, da grem lahko zvečer spat čistih misli in da imam ljudi rada. Da jim želim prej pomagati, kot jim kaj vzeti. Zdi se mi, da ima človek z odpuščanjem veliko bitko in za njo se skrivajo številne duševne ali fizične bolezni. Duše ne moreš prevarati. Vse, česar ne predelaš, postane blokada. Sem pa presrečna, da se ljudje vedno več pogovarjamo, marsičesa se že zavedamo in se ukvarjamo s svojim razvojem. V zadnjih petih letih sem se res spremenila, zdaj vidim, kako nevedna sem bila glede sebe in v odnosih. V resnici sem dosti globlja in nežnejša in zdaj si to dovolim biti. Zdaj sem ponosna, ja, sem ženska in sem občutljiva. Sem močna, ampak sem občutljiva. In želim, da z mano delate kot z žensko.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE