Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup

Zakaj imajo v Avstriji zdravstveni sistem, ki deluje?

Bolnišnicam se praviloma najraje izognemo, a kadar je nuja, je odgovorno delo, prepleteno s skrbnostjo, prioriteta, ki si jo želi vsak. Pogosto govorimo, da je to domena izbrancev, vendar ni malo takšnih zdravnikov, ki ob svojem strokovnem delu bijejo bitke z mlini na veter, ki se jim reče javni sistem. Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., spec. oftalmologije, je v svoji tri desetletja dolgi karieri izkusila različne plati zdravniškega poklica. Ustanovila je oddelek za okuloplastično in rekonstruktivno kirurgijo na očesni kliniki v Ljubljani, uvedla nove metode zdravljenja ter razvila lastne metode za uporabo medicinskih laserjev. Nekdanja predstojnica očesne klinike in kasneje strokovna direktorica UKC v Ljubljani verjame, da je učinkovit zdravstveni sistem mogoč, a nas do tja vsekakor vodi še dolga pot.

Koliko časa že operirate? To delo zahteva vrhunsko formo.
Na očesno kliniko v Ljubljani sem prišla leta 1983, po dveh letih sem začela opravljati manjše operacije. Kasneje sem se na različnih položajih veliko ukvarjala z organizacijo, vendar je bil moj pogoj, da ohranim svoje strokovno delo. To zahteva disciplino, dobro razporeditev časa in organizacijo. Trenutno operiram dvakrat tedensko.

Izredno pomembno je, da je predstojnik strokovnjak na svojem področju. Tako se nihče ne izgovarja, da česa ne zmore; če lahko predstojnik, lahko vsi. Predvsem štejejo avtoriteta, volja in vložena energija. Treba se je tudi odločiti, ali boš dovzeten za določene igrice ali ne, tukaj si vsak sam postavi mejo. 

Med letoma 2012 in 2014 ste dve leti delovali na položaju predsednice Evropskega združenja za očesno plastično in rekonstruktivno kirurgijo. Septembra ste prejeli mednarodno priznanje ESOPRS za delo na omenjenem področju. Vaši strokovni uspehi sežejo tudi čez meje Slovenije.
Vedno sem aktivno sodelovala, na srečanjih sem predavala, predstavljala svoje delo, novosti, študije primerov in rezultate. Opozarjala sem na stvari, ki pri uporabi niso bile najbolj optimalne. Videli so, da sem eden izmed bolj aktivnih članov združenja, v katerem so bili celo začetniki oftalmologije.


Je bila redna strokovna praksa pomemben del novih spoznanj in odkrivanja tehnik; praktične izkušnje razkrijejo marsikateri problem?
Drži, na srečanjih si izvedel kaj novega, nato pa smo znanje prinesli sem, kjer smo imeli možnost uporabe novih materialov in tehnik. Inovacije na področju laserjev sem razvila v sodelovanju z lasersko industrijo v Sloveniji, ta ima izredno dolgo tradicijo. Postavljala sem indikacije, kje jih je mogoče uporabljati, najprej na področju nemedicinske uporabe in kasneje tudi tukaj. Napredek zahteva prostor za rast, v raziskovanje sem pritegnila mlade, da so področje raziskali v magistrskih in doktorskih nalogah. Povezovali smo se interdisciplinarno, k sodelovanju sem povabila še druge stroke v UKC. 

V tej državi nas čaka še dolga pot, da bodo državljani pravično nagrajeni za svoj trud. Premalo je stabilnosti in vizije, ves čas le preigravanje! Pred volitvami je veliko obljub, a potem nič. Ni pomembno, kdo postavi sistem, strateške stvari morajo delovati, zdravstvo in šolstvo sta v interesu celotnega naroda. 

Kako se razvija oftalmologija?
Predvsem v minimalno invazivno kirurgijo, torej optimalen rezultat z minimalnimi poškodbami tkiva, pri očesu šteje vsak milimeter! V svetu oftalmologije je velik problem starostna degeneracija rumene pege, vedno več je starejših ljudi, ki bi prej oslepeli oziroma izgubili centralni vid. S pojavom bioloških zdravil, zaviralcem žilnega rastnega faktorja, je bolezen mogoče ustaviti. Takšno zdravljenje je sicer uspešno, ampak zelo drago, saj pacienti dobivajo veliko zaporednih injekcij v oko, kar kadrovsko in finančno zelo obremeni institucije. Zdravilo bomo razvili tako, da se bo v očesu sproščalo dlje, ali pa bodo veliko vlogo imeli laserji. Na področju sive mrene je operativna tehnika že močno izdelana, izbrati je mogoče med vrsto različnih interokularnih leč. Za zdravljenje glavkoma obstaja veliko zdravil z različnimi prijemališči delovanja, uporabljamo tudi laserje in operacije, ki pospešujejo pretok prekatne vodke in tako onemogočajo propadanje vidnega živca. Diagnostika sama je postala izredno izpopolnjena, prihajajo vedno nove naprave, tudi laserji, ki skenirajo najrazličnejše plasti očesa. Oftalmologija je eksaktna veda, ki se zelo razvija.


Laserska tehnologija je v njej močno razširjena. Marsikdo je že slišal za lasersko odstranjevanje dioptrije, a to ni vse?
Laserjev je ogromno, vsak ima svojo valovno dolžino, ta dolžina se absorbira v tarčnem tkivu, v različnih tkivih so učinki različni. Sprva so laserje v oftalmologiji uporabljali za zdravljenje mrežnic, pri posledicah sladkorne bolezni in nato še drugje. Treba je poznati delovanje laserja, šele nato lahko določimo tarčno tkivo. Nekateri koagulirajo, drugi odstranjujejo plast za plastjo, naredijo fotodisrupcijo, novejši, s katerimi odstranjujemo dioptrijo, pa delujejo na središčni del roženice in jo preoblikujejo. Prvi laser, s katerim nam je kasneje uspelo, smo sprva uporabljali na kožnih spremembah, na koncu na kolagenu. Drugo inovacijo, operacijo solznih poti, smo dolgo raziskovali, težko smo našli ustrezno optično vlakno, ki bi bilo dovolj močno, da bi prenašalo energijo. Metoda je zelo elegantna, za pacienta ugodnejša, okrevanje je krajše, operacija ne zahteva reza. Na oddelku za oftalmologijo imamo zelo sodobne operacije, pravzaprav enako kot v svetu.

Koliko razmisleka bi si moral vzeti nekdo, ki si želi laserske odstranitve dioptrije?
Področje odstranjevanja dioptrije je zelo popularno, tehnik je veliko. Treba je vedeti, da se je treba pred posegom zelo dobro posvetovati z zdravnikom, mogoče pridobiti drugo mnenje, ker ni vsaka tehnika primerna za vsakega. Obenem se je treba sprijazniti, da rezultat ni vedno takšen, kot bi si želeli. Nekateri so nato nezadovoljni, tudi neupravičeno.

Kar se tiče zakonodaje, bi se morali vsi zavedati, da se nov zakon piše v korist pacientov, torej potencialno nas vseh. To bi morala biti prioriteta, kako imeti vrhunsko zdravstvo v stvarnih okvirih, čim bolj kakovostna storitev v čim krajšem času. 

Ponudnikov teh storitev je veliko, so med njimi morda razlike?
Vsi, ki se s tem ukvarjajo, so za to ustrezno izšolani, uporabljajo naprave, ki so zelo napredne. Pomembna je predoperativna priprava, kako se posvetijo pacientu in koliko. Ni odveč pogovor s svojim oftalmologom, tudi če operacij sam ne izvaja, kaj meni o postopku. Najslabše je verjeti reklamam! Tiste zdravnike, ki delajo v Sloveniji, poznam in vem, da so dobri. Operacije so zelo množične, v večini ni zapletov, kadar pa so, je pomembno, da ima pacient pri svojem zdravniku oporo in pojasnilo, kako bosta stanje rešila. Kar se tiče zdravnikov v tujini, se je treba zavedati, da so odškodninski postopki tam drugačni, kar lahko prispeva k morebitnim zapletom.
V svojem poklicnem delu niste izkusili le strokovne prakse, temveč tudi organizacijsko, med letoma 2002 in 2009 ste opravljali delo predstojnice na očesni kliniki v Ljubljani, med letoma 2009 in 2013 pa delo strokovne direktorice naše največje zdravstvene ustanove, UKC v Ljubljani. Katere so ključne stvari, da tako ogromen sistem dobro deluje?
Bistveno je ljudi motivirati in v njih vzbuditi občutek, da moramo čisto vsi vložiti trud v delo, da bo teklo, kot je treba. Pomembno je tudi medsebojno spoštovanje, klinika je vredna toliko, kolikor je vreden njen najšibkejši člen. Kmalu po prihodu na položaj predstojnice sem za vse zaposlene organizirala tečaj iz komuniciranja. Počasi so ljudje sprejeli, da grdo vedenje preprosto ni sprejemljivo! Imela sem možnost izplačila stimulacije, kar jim je ogromno pomenilo. Za vsakega sem vedela, ali se med delom izkaže ali ne, tiste, ki so se trudili, sem z veseljem nagradila. To danes ni več mogoče, kar je velika škoda, ljudi je treba pohvaliti. Pri samem delu smo napredovali, imeli smo naprave, s katerimi smo lahko premikali meje, kar je izredno izpolnjujoče, uporaba naučenega in odpiranje novemu znanju. Kasneje na UKC smo imeli fond, iz katerega smo mladim krili stroške šolanja, različna izobraževanja v tujini, iz katerih so prinesli uporabne veščine. Nato je ZUJF to prepovedal.


Omenili ste dejavnike, ki vplivajo na človeški kader. Kaj pa drugi, sistemski dejavniki?
Na očesni kliniki smo uvedli red, del sistema smo prenesli tudi v UKC, kar včasih komu ni bilo všeč. Uredili smo preizkušanje zdravil in službene odsotnosti, da je nad vsem pregled in vlada pravičnost. Pripomogla sem k skrajšanju čakalnih vrst za katarakte, v sodelovanju z zdravstveno politiko. Čakalne dobe so bile tudi dve leti, obstajalo je veliko različnih poti za preskakovanje vrste. Naredila sem model, po katerem so imeli prednost izključno medicinsko ogroženi, ministrstvo in zavarovalnica sta prišla toliko naproti, da so razširili program in zadeva se je uredila. Na podlagi tega dela so me povabili na položaj strokovne direktorice v UKC, kar me sprva ni veselilo, tri mesece sem odlašala z odločitvijo, a sem se nato resno lotila dela. Vemo, da smo dobri, UKC je izredno dobra institucija, v kateri je zaposlenih veliko izjemnih strokovnjakov na vseh področjih. Različne destrukcije, o katerih se toliko piše v medijih, slabo vplivajo na delo. Sama sem delovala prek strokovnega sveta, kjer je veljalo pravilo konsenza. Ne glasovanja, potem ljudje iščejo zaveznike, temveč z razpravo. Ljudje so bili presenečeni, da je njihov mali oddelek kar naenkrat prejel denar! Kot vodja si vsem dolžan enakomeren razvoj, vsi morajo imeti enake možnosti. Če bolnišnico obiščeš kot pacient, je tvoja bolezen najhujša.

Želim si, da bo zdravnik, ki me zdravi, zadovoljen in pozitivno naravnan, enako velja za preostali kader. Za kakšen drobiž delajo strežnice in sestre! Za razvito državo, kot je Slovenija, je žalostno, da ima tako velik delež ljudi komaj za preživetje. 

Zakaj praktični model za skrajšanje čakalnih vrst, ki ste ga omenili, ni zaživel še na drugih oddelkih? Zgodb s predolgimi čakalnimi vrstami je ogromno.
Treba je imeti voljo in se boriti sproti. Naše strokovno združenje za oftalmologijo je eno izmed najbolj aktivnih v Sloveniji, stalno opozarjamo, se dogovarjamo, sodelujemo z zavarovalnico, redno sestankujemo in še kaj. Res je, da vse to vzame veliko časa, a je vredno.

Je sistemski problem UKC morda v tem, da so oddelki preveč ločeni, uspešnost je odvisna od oddelka do oddelka, namesto da bi deloval krovni sistem, enak za vse?
Oddelki se med seboj močno razlikujejo, ključni so vodenje in medosebni odnosi. Na kliniki so v začetku zaposleni hodili do mene s pritožbami drug čez drugega, zahvalila sem se jim za informacijo, nato pa organizirala, da smo se sestali vsi skupaj in razčistili. Izredno pomembno je, da je predstojnik strokovnjak na svojem področju. Tako se nihče ne izgovarja, da česa ne zmore; če lahko predstojnik, lahko vsi. Predvsem štejejo avtoriteta, volja in vložena energija. Treba se je tudi odločiti, ali boš dovzeten za določene igrice ali ne, tukaj si vsak sam postavi mejo.


V zdravstveni zakonodaji je veliko dogovarjanja, a sprememb ni. Kje vidite prihodnost slovenskega zdravstvenega sistema?
Situacija je večplastna. Kar se tiče zakonodaje, bi se morali vsi zavedati, da se nov zakon piše v korist pacientov, torej potencialno nas vseh. To bi morala biti prioriteta, kako imeti vrhunsko zdravstvo v stvarnih okvirih, čim bolj kakovostna storitev v čim krajšem času. Seveda morajo biti zdravstveni delavci zadovoljni, razmerja se morajo urediti, a to ni prva naloga. Morali bi se ozreti okrog, zakaj imajo v Avstriji zdravstveni sistem, ki deluje. Kakor vidim sama, je naše zdravstvo dobro, dostopnost je grozna, vzrokov za to je veliko. Storitve so podplačane in jih nihče noče izvajati, preveč je napotitev in podobno. Treba je poudariti, da v nujnih primerih še nihče ni ostal pred vrati bolnišnice, zato ima UKC že leta in leta izgubo. Program se izpolni sredi novembra, center pa kljub temu obratuje.

Afere, ki se pojavljajo, se ves čas ponavljajo, gre za medsebojna trenja, ki bi jih v realnem sektorju takoj rešili, tukaj to ne gre, ker je to javni zavod. Menedžment bi torej moral imeti večja pooblastila!

Kaj ko se zakonodaja pogosto menja, v skladu s trenutno politično usmeritvijo.
Politika se ne bi smela vmešavati, tisti, ki vodi zdravstveno politiko, mora postaviti okvire in sistem. Ob posvetu s strokovnimi organizacijami je treba določiti stroške, organizacijo dela, prostor za napredek in razvoj. Z medicinskimi napravami precej zaostajamo! Želim si, da bo zdravnik, ki me zdravi, zadovoljen in pozitivno naravnan, enako velja za preostali kader. Za kakšen drobiž delajo strežnice in sestre! Za razvito državo, kot je Slovenija, je žalostno, da ima tako velik delež ljudi komaj za preživetje. Na drugi strani pa uravnilovka, to ni pravičnost, vsak naj dobi toliko, kot si zasluži. V tej državi nas čaka še dolga pot, da bodo državljani pravično nagrajeni za svoj trud. Premalo je stabilnosti in vizije, ves čas le preigravanje! Pred volitvami je veliko obljub, a potem nič. Ni pomembno, kdo postavi sistem, strateške stvari morajo delovati, zdravstvo in šolstvo sta v interesu celotnega naroda.

Kje vi osebno črpate stabilnost in vizijo?
Sem zelo pozitivno naravnana, vedno hočem pomagati, v meni je velika želja po napredku. In zelo rada delam! Mislim, da sem si izbrala pravi poklic, niti enkrat mi ni bilo žal in niti enkrat nisem šla na delo slabe volje. Nikoli. Grem z veseljem, da se bo nekaj dobrega zgodilo in bom nekaj naredila. Tudi doma kaj postorim, zelo rada pa grem v naravo.


Energijo pravzaprav črpate iz svojega dela.
Tako je! Na začetku kariere, kot mlada zdravnica, nisem nikoli čutila strahu pred nastopanjem na kongresih v tujini. Veste, zakaj? V mladosti sem imela svetovno znanega strica iz tujine, pri njihovi družini sem pogosto preživljala počitnice. Sprejemali so zelo ugledne goste, a so Slovenijo zmeraj predstavili tako, da sem bila lahko ponosna, ker prihajam od tukaj. Naučila sem se, da ne potrebujem občutka manjvrednosti, čeprav je naša država majhna. To se mi zdi pravzaprav prednost! Nikoli me ni oviral niti spol niti državljanstvo. Zato vsakega spoštujem, ne glede na to, od kod prihaja. Veliko sem potovala po svetu, nikjer nisem imela slabih izkušenj, ker sem tudi sama izkazovala spoštovanje povsod, kamor sem prišla.

Ni prostora, ni sredstev, preprosto ni! Nekateri posegi so še iz zelene knjige ovrednoteni tako, da vsak pacient naredi minus, torej dobiš plačano manj, kot porabiš denarja le za material. Vloženih ur dela tukaj niti ne upoštevamo. Kako potem vzpostaviti sistem, ki ne bo načenjal samega sebe? 

Zakaj se vam zdi, da je majhnost Slovenije lahko prednost?
Ker je država koncentrirana, ne majhna! Veliko raziskav smo lahko naredili, ker imamo vse na dosegu roke. V tujini je to problem, institucije se med seboj težko povezujejo, pri nas pa imamo klinični center v neposredni bližini medicinske fakultete! Afere, ki se pojavljajo, se ves čas ponavljajo, gre za medsebojna trenja, ki bi jih v realnem sektorju takoj rešili, tukaj to ne gre, ker je to javni zavod. Menedžment bi torej moral imeti večja pooblastila! Kot sem že omenila, ni tako slabo, kot si marsikdo predstavlja, vsekakor pa tudi sama občutim nemoč, ko želim pacientom pomagati, pa ne gre. Ni prostora, ni sredstev, preprosto ni! Nekateri posegi so še iz zelene knjige ovrednoteni tako, da vsak pacient naredi minus, torej dobiš plačano manj, kot porabiš denarja le za material. Vloženih ur dela tukaj niti ne upoštevamo. Kako potem vzpostaviti sistem, ki ne bo načenjal samega sebe?

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE